O podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju slovenskega turizma

V začetku novembra je v Mladinskem centru Brežice potekalo srečanje članov Konzorcija Slovenia Green, tokrat tudi s predavanji in delavnico na temo podnebnih sprememb in merjenja ogljičnega odtisa, ki so ga vodili raziskovalci Fakultete za turizem UM in Biotehnične fakultete UL, ki združeni sodelujejo na ciljnem projektu Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma.

Konzorcij Slovenia Green v slovenskem turizmu pridobiva vse pomembnejšo vlogo in povezuje že 57 članov, ki v ospredje svojega poslovanja postavljajo trajnostno delovanje. Letošnje redno srečanje konzorcija je potekalo 10. novembra v Mladinskem centru Brežice, v soorganizaciji z  Zavodom za podjetništvo, mladino in turizem Brežice, ki je upravljavec destinacije Čatež in Brežice, ter partnerji na projektu Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma, Fakultete za turizem Univerze v Mariboru in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Vodja projekta dr. Maja Turnšek iz Fakultete za turizem UM je na kratko predstavila dosedanje rezultate projekta Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma (ciljni raziskovalni projekt, financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije). Člani konzorcija so na predavanju izvedeli, kakšne spremembe lahko slovenski turizem pričakuje v skladu s projekcijami podnebnih sprememb. Raziskovalca, Zala Žnidaršič iz Biotehnične fakultete UL ter Nejc Pozvek iz Fakultete za turizem UM, sta predstavila nastajajoč model ocene ogljičnega odtisa slovenskega turizma prilagojen za slovensko raven dostopnih podatkov in načrte njegove praktične uporabe v prihodnje. O priporočenih ukrepih blaženja podnebnih sprememb ter s primeri dobrih praks sta zaključila sklop predavanj dr. Marjetka Rangus in Nejc Pozvek.  Člani Konzorcija Slovenia Green so nato delili medsebojne izkušnje z  vlogo turizma pri ukrepih prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb mnenja ter oblikovali individualne zaveze za ukrepanje v prihodnje.

Po zaključku tematskih predavanj je ekipa GoodPlace, v sestavi Tine H. Zakonjšek, Jane Apih in Jana Klavore, nadaljevala s svojim letnim pregledom dosežkov in dejavnosti Konzorcija Slovenia Green ter z načrti za prihajajoče leto. Po dogodku pa so se predstavili tudi gostitelji, platinasta destinacija Čatež in Brežice. Obiskovalce so popeljali v Posavski muzej Brežice z znamenito Viteško dvorano ter predstavili načrte za razvoj območja ob umetnem jezeru na reki Savi v luči prilagajanja na podnebne spremembe.

Tovrstni dogodki, kot je ta, so tako dober primer povezovanja med različnimi deležniki in destinacijami ter visokošolskimi znanstveno raziskovalnimi institucijami z namenom pretoka in predvsem uporabo znanj in spoznanj, ki nastajajo znotraj različnih raziskovalnih projektov.

Kaj smo na dogodku izvedeli o dosedanjih rezultatih projekta Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma?

Projekt naslavlja dva ukrepa Strategije slovenskega turizma 2022-2028: (a) Ukrep 4.2.3 Vzpostavitev nacionalnega modela prilagajanja turizma na podnebne spremembe in (b) Vzpostavitev nacionalnega sistema za merjenje, zmanjšanje in izravnavo ogljičnega odtisa v turizmu.

Na dogodku so tako bili predstavljeni osrednji predlagani ukrepi prilagajanja slovenskega turizma na podnebne spremembe. Dr. Maja Turnšek izpostavlja, da bodo Evropo prizadeli predvsem štirje osrednji faktorji: učinki vročine in s tem povezana tveganja za zdravje, suša in z njo povezano zmanjšanje lokalne pridelave, pomanjkanje vode in poplave ter z njimi povezane nevarnosti, kot so plazovi. »Slovenski turizem mora pri tem postati aktiven zaveznik lokalnih prizadevanj (npr. pri iskanju na naravi temelječih rešitev upravljanja z vodo in zelenimi površinami). V nasprotnem primeru bomo lahko zgolj s skrbjo spremljali preobrat lokalne podpore turizmu, še posebej, ker lahko v prihodnosti s podaljšanjem sezone in diverzifikacijo zimskega turizma pričakujemo še večji pritisk turizma v Sloveniji.«

V projektu tudi nastaja model ocene ogljičnega odtisa slovenskega turizma. V projektu si želijo, da bi v sodelovanju s SURS in načrtovanim Nacionalnim informacijskim središčem za merjenje učinkov turizma in usmerjanje turističnih tokov oblikovali brezplačno in javno dostopen model ocene ogljičnega odtisa slovenskih destinacij. Rezultati modela kažejo, da je največ ogljičnega odtisa slovenskega turizma treba pripisati transportu turistov in je s tem daleč na prvem mestu med potrebnimi nacionalnimi ukrepi usmerjenost v spodbujanje turistov k uporabi železniškega prometa.

Globalno turizem prispeva k približno 8 % celotnega izpusta in po napovedih UNWTO/IT (2019) lahko pričakujemo rast izpustov turizma za kar 25 % do 2030. To je torej v popolnem nasprotju s cilji EU o 55 % zmanjšanju izpustov do istega obdobja. Turizem mora torej drastično povečati svojo vlogo v prihodnjem zmanjševanju izpustov, začenši s transportom in energetsko učinkovitostjo ter močnim medsektorskim povezovanjem, npr. pri vlogi turizma pri lokalnih nabavnih verigah.

Za konec so tako na dogodku udeležence pozvali, naj oblikujejo lastne podrobne akcijske načrte blaženja podnebnih sprememb v skladu z Glasgowsko deklaracijo Podnebnih ukrepov v turizmu Svetovne turistične organizacije.

Celotno predavanje je tudi javno dostopno na spletni strani projekta Fakultete za turizem Univerze v Mariboru:

• videoposnetek
• prosojnice

Spoštovane študentke in študenti,

obveščamo vas, da je bil z dnem 17. 11. 2022 izdan:

S K L E P o razpisu delnih ponovnih volitev v Študentski svet Fakultete za turizem UM, zaradi nezadostnega števila izvoljenih članov v študentski svet.

Skladno z objavljenim sklepom vas vljudno pozivamo, da se prijavite in sodelujete pri delu Študentskega sveta Fakultete za turizem, ki je zelo pomemben organ, ki sodeluje pri pomembnih vprašanjih s študijskega področja, prav tako pa soustvarjate dogajanje na Fakulteti.

Kandidaturo lahko vloži vsak študent, ki je vpisan v posamezni letnik, ki predstavlja oblikovano volilno enoto, za katero so razpisana prosta mesta v 1. točki tega razpisa (zgoraj) in je študent Fakultete za turizem Univerze v Mariboru. Kandidature se vloži preko spletnega obrazca, ki je dosegljiv na povezavi: »KANDIDATURA ZA DELNE PONOVNE VOLITVE«

Obvezna priloga tega obrazca je veljavno potrdilo o vpisu kandidata, ki se ga naloži preko spletnega obrazca. Dostop do obrazca bo mogoč po predhodni prijavi z uporabo kandidatove osebne digitalne identitete Univerze v Mariboru (@student.um.si).

Kandidature je potrebno oddati najkasneje do konca kandidacijskega postopka, to je do dne 24. 11. 2022 do 10. ure. Po izteku roka se bo spletni obrazec zaklenil in oddaja ne bo več možna.

Razpisane so dodatne volitve za Študentski svet Fakultete za turizem v naslednjih volilnih enotah:

- volitve za predsednika in 4 člane študentskega sveta 1. letnika,
- volitve za 2 člana študentskega sveta 3. letnika,
- volitve za 4 člane študentskega sveta 4. letnika,
- volitve za 3 člane študentskega sveta 5. letnika,
- volitve za predsednika in 4 člane študentskega sveta letnika absolventov,
- volitve za predsednika in 4 člane študentskega sveta doktorskih študentov.

Študentski svet letnika članice sestavlja največ pet članov. S tem sklepom se razpisuje vsa mesta, ki se na podlagi Sklepa o razpisu volitev v študentske svete članic UM (štev. 023/2022/02/430 JŽV, z dne 3. 10. 2022) niso zasedla. Tisti kandidat, ki na ponovnih delnih volitvah prejme največje število glasov, se uvrsti na prvo naslednje prosto mesto v svojem letniku, ostali pa po zaporednem vrstnem redu glede na število prejetih glasov. V kolikor je razpisanih vseh 5 mest v volilni enoti, je kandidat, ki na ponovnih delnih volitvah prejme največje število glasov, predsednik letnika. Enako določilo velja za svet absolventov in svet doktorskih študentov.

V mesecu septembru je izšla monografija z naslovom Kulturni turizem kot orodje za trajnostni razvoj podeželskih območij oz. v izvirniku Cultural Tourism as a Tool for Sustainable Development of Rural Areas, v uredništvu izr. prof. dr. Jasne Potočnik Topler, ki je vodja istoimenskega bilateralnega projekta na FT UM. V sklopu projekta pa projektni partnerji v prihodnjem tednu, 23. 11. 2022 organizirajo tudi spletno konferenco projekta.

Monografija predstavlja enega od rezultatov skupnega raziskovanja raziskovalcev Univerze v Mariboru in Univerze Črne gore v okviru bilateralnega projekta BI-ME_21-22-020, ki ga delno financirata Agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Črne gore. V 6 poglavjih obravnava problem neenakomernega razvoja turizma, ki ga je mogoče zmanjšati z nadaljnjim razvojem kulturnega turizma. Obe, Slovenija in Črna gora, imata bogato in raznoliko kulturno dediščino, ki predstavlja pomemben turistični vir. Zaključki raziskav kažejo, da je ključ do prihodnjega uspešnega razvoja trajnostnega turizma v obeh državah v oblikovanju in nadgrajevanju turističnih izkušenj na področju kulturnega turizma. Monografija združuje vrsto avtorjev, strok, pristopov in metod ter je tako še en dokaz, da je turizem zelo raznoliko interdisciplinarno področje. Monografija je v elektronski obliki dostopna na povezavi: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/717

V prihodnjem tednu, natančneje v sredo 23. 11. 2022  bo potekala konferenca z naslovom KULTURNI TURIZEM KOT ORODJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ PODEŽELSKIH OBMOČIJ (program), katerega boste lahko spremljali na povezavi za pridružitev v MS Teams.

Pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru smo izdali novo monografijo z naslovom »Program razvoja održivog turizma u Sisku i Petrinji«.

Monografija je nastala v okviru predmeta Trajnostni razvoj, kjer so študenti lanskega 1. MAG letnika (generacija 2021/22) prispevali poglavja in svojo vizijo razvoja po potresu prizadetega območja. Uredniki monografije so izr. prof. dr. Marko Koščak, doc. dr. Barbara Pavlakovič, ga. Ingrid Padjen Đurić ter doc. dr. Marko Jurakić.

Publikacija je dostopna na povezavi: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/720, kmalu pa bo dostopna tudi v knjižnici v tiskani izdaji.

Minuli petek, 21. 10. 2022 smo se v avli Fakultete zbrali sodelavci in študenti FT UM na rednem dogodku Komisije za kakovost, na t.i. Jesenskem dnevu kakovosti.

Z namenom skupnega nadgrajevanja našega dela in študija ter z ozaveščanjem o pomembnosti in večanjem kakovosti na fakulteti smo se tokrat dotaknili več tematik. V prvem delu smo govorili o etičnem kodeksu Univerze v Mariboru, o kakovostni študentski prehrani in o izvajanju izrednega študija na naši fakulteti. Po premoru pa smo nadaljevali najprej z analizo akcijskega načrta za preteklo leto ter smo se s pomočjo delavnice lotili akcijskega načrta za leto 2023.

Po uspešno zaključenih načrtovanih aktivnostih, pa smo skupaj še nekoliko nadaljevali druženje, saj se je v minulih tednih nabralo kar nekaj razlogov za skupno proslavitev.

Študenti univerzitetnega študija Fakultete za turizem UM so v sredo, 19. 10. 2022 obiskali Maribor in našo matično Univerzo. 

Ekskurzija študentov 1. in 2. letnika univerzitetnega študijskega programa Turizem: sodelovanje in razvoj v Maribor, ki se je letos na pobudo vodje univerzitetnega  študijskega programa izr. prof. dr. Jasne Potočnik Topler in prof. dr. Vlaste Kučiš odvila prvič, je bila v znamenju jezikovnih in medkulturnih vsebin.

Ker na fakulteti vse več pozornosti posvečamo uspešnemu vključevanju študentov, je bila del tutorskih aktivnosti, pri katerih sodelujejo še asist. dr. Vita Petek, asist. Nadja Mlakar in asist. Mihaela Franjić. Namenjena je bila druženju, povezovanju in vključevanju študentov v njihovo študijsko okolje. Pri tem je imel pomembno vlogo obisk Kariernega centra UM, ki je študijski projekt tudi delno sofinanciral. Tam sta študente sprejeli Vera Bračič in Karolina Anna Bucka Kustec. Celotno skupino Fakultete za turizem sta odlično vodili po stavbi Rektorata Univerze v Mariboru, hkrati pa postregli z vrsto koristnih in zanimivih informacij ter anekdot.

Posebna zahvala gre prof. dr. Vlasti Kučiš in študentom prevajanja Filozofske fakultete UM, ki so pripravili različne vsebine, s katerimi so osvetlili pomen medkulturnosti in izpostavili vlogo jezikov v turizmu. Pripravili so tudi odlično, inovativno in butično vodenje po Mariboru v angleškem in nemškem jeziku.

Celotno ekskurzijo, ki je minila v prijetnem vzdušju in se zaključila s kosilom na Filozofski fakulteti, smo povezali še s projektnimi aktivnostmi projekta Erasmus+ Active and Inclusive Teaching of Literacy and Communication Skills for Enhanced Employment and Sustainable Economic Growth (IN-COMM GUIDE) ter preizkušanju študentov v metodi potopisnega pripovedništva (travel writing).

Spoštovane študentke, spoštovani študenti.

Univerza v Mariboru vam na vaši študijski poti nudi celovito podporo pri razvijanju vaših potencialov in premagovanju izzivov. S Študentskim središčem UM je vsem študentkam in študentom UM na voljo podpora pri odločanju za študij, med študijem in ob zaključku študija pri vključevanju na trg dela.

V posnetku predstavitve Študentskega središča UM preverite, katere podporne storitve lahko koristite in kako si lahko tudi sami pomagate.

Raziščite in spremljajte še:

• spletno stran Študentskega središča UM,
• aktualne novice na Moja.UM,
• posnetke izobraževalnih delavnic na YouTube Moja.UM,
• prihajajoče izobraževalne delavnice na um.si > Dogodki (Kategorija dogodkov za študente),
• družbena omrežja Univerze v Mariboru: Facebook UM, LinkedIn UM, Instagram UM.

Za udeležbo na izobraževalnih delavnicah študenti prejmete tudi potrdila (v portfelju), ki jih lahko priložite življenjepisu.

V tem letu poteka ciljni raziskovalni projekt  V7-2128 Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma, financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. Namen projekta je analizirati tako projekcije vlivov podnebnih sprememb na slovenski turizem kot ponuditi orodje za ocenjevanje ogljičnega odtisa slovenskega turizma.

Vodilni partner projekta je Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru, partner je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Sodelujejo domači strokovnjaki iz področja klimatologije in turizma (prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec, izr. prof. dr. Marjetka Rangus, izr. prof. dr. Marko Koščak, red. Prof. dr. Boštjan Brumen in doc. dr. Tjaša Pogačar) pod mentorstvom globalno priznanega turistologa prof. dr. Chrisa Cooperja.

V teh dneh zaključujejo poročilo o vplivu podnebnih sprememb na slovenski turizem. Vodja projekta, izr. prof. dr. Maja Turnšek iz Fakultete za turizem Univerze v Mariboru je z nami delila prve ugotovitve: »Projekcija vplivov podnebnih sprememb za turizem v Evropi je že leta 2005 izpostavila, da bo ena izmed prelomnic okrog  leta 2020.  In letošnje leto nam je več kot očitno dokazalo, da smo to prelomnico res presegli.«

Nadaljuje, da se je slovenski turizem začel zavedati posledic podnebnih sprememb že pred časom: pred 15 leti je bil v Državnem svetu RS organiziran javni posvet Podnebne spremembe in vplivi na razvoj turizma. Osrednje opozorilo je bilo o ranljivosti zimskega turizma in potrebah po njegovi diverzifikaciji. Kranjska Gora je tako bila ena izmed prvih, ki je v svojo strategijo turizma vključila prilagajanje na podnebne spremembe in torej že pred časom začela z aktivno usmeritvijo v diverzifikacijo ponudbe.

Sedaj, 15 let kasneje, je ta raziskava nadaljevanje takratnega dela s pomembnimi nadgradnjami oz. bolj poglobljenimi ugotovitvami. Glede zimskega turizma ugotavljajo, da so ne samo nižje ležeča smučišča, ampak tudi srednje in višje ležeča smučišča zelo ranljiva. Torej je diverzifikacija turizma gorskih območij, ki je sedaj še spodbujana z novo nacionalno strategijo turizma, več kot smiselna.

Vendar pa bodo podnebne spremembe prinesle kar trojni pritisk na gorska območja: ob diverzifikaciji iz zimskega turizma v poletnega še zaradi podaljšanja poletne sezone in zaradi pričakovanih umikov turistov in izletnikov pred vročino v višje ležeče lege. Nujno torej potrebujemo vzporedne korenite ukrepe varovanja gorskih in zaščitenih oz. občutljivih območij, saj bo pritisk turizma v prihodnosti pričakovano še večji.

Nadalje, kar na posvetu iz 2007 še ni bilo tako jasno, je pa najbolj očiten rezultat trenutne analize: pričakujemo lahko podaljšanje poletne sezone v pomladne in jesenske mesece. Outdoor, aktivnosti v naravi, zdraviliški, obalni, urbani in kulturni turizem lahko pričakujejo nadaljevanje trenda zadnjih 50 let: pomlad in jesen bosta na splošno vse bolj prijazni do turistov (z izjemo potencialno vse bolj nevarnih ekstremnih pojavov). V tem pomenu je slovenski turizem ena izmed redkih industrij, ki bo s podnebnimi spremembami pridobil. In tudi primerjalno globalno je slovenski turizem, z izjemo zimskega, eden izmed najmanj ranljivimi na podnebne spremembe.

Vendar pa je ta pridobitev dvorezen meč. Ključna bojazen je namreč, da lahko v prvi vrsti pomeni manjšo pripravljenost industrije za aktivno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb (v smislu: »kar ima za nas tudi pozitivne učinke, ne rabimo reševati«). Po drugi strani pa podaljšanje sezone ni zgolj od vremena odvisen fenomen, saj so poletja časi dopustov z razlogom.  Zaradi manjše produktivnosti delavcev v vročih poletnih mesecih in s povečevanjem stroškov hlajenja bodo tudi v prihodnosti še večji interesi delodajalcev za ohranjanje dopustov v poletju, povezano pa tudi šolskih počitnic. Nenazadnje, tako kot Slovenija pa tudi druge države računajo na podaljšanje sezone. S tem lahko pričakujemo vse večjo konkurenco za ta obdobja. To velja tako za Alpske lokacije, ki iščejo diverzifikacijo ranljivih zimskih produktov, kot za Mediteran, ki računa na podaljšanje sezone za nadomeščanje prevročih poletnih mesecev.

Mediteran, kot smo videli tudi pri nas v letošnjem poletju, je ena izmed najbolj ranljivih turističnih destinacij, saj ga bo najbolj prizadelo pomanjkanje vode, dvig temperatur in dvig morske gladine. Vendar pa so vročinski valovi in suša velika težava tudi za preostale dele Slovenije. Med šestimi urbanimi okolji, za katere so v projektu opravili podrobne projekcije, se bo ravno Ljubljani pričakovano najbolj povečala kombinacija temperature in vlage, ki ju človeško telo najtežje prenese. Vendar pa v Sloveniji ne pričakujemo dvigov temperature do te mere, da bi to odvračalo turiste. Bolj problematično v tem pomenu je vprašanje vpliva dviga temperatur na naravne lepote (kot kaže aktualni primer Zelencev).

Osrednja vprašanja prilagajanja na poletno vročino v prihodnosti bodo tako (1)  zagotavljanje primernih vodnih sistemov in preprečevanje pogojev, v katerih je turizem zaznan kot tekmec domačinom pri vodnih virih, (2) zagotavljanje zdravja tako turistov kot turističnih delavcev za časa vročinskih valov in povečanega tveganja bolezni in alergij, (3) zmanjševanje ne samo stroškov, ampak tudi okoljskega odtisa pri pričakovano povečanih potrebah po hlajenju (npr. večja uporaba geotermalne energije za hlajenje in ne zgolj ogrevanje) in (4) vplivi na povezane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, in ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

»Trenutno smo v fazi zaključevanja poročila o vplivu podnebnih sprememb, ki bo kmalu dostopno za javno razpravo.« sklene izr. prof. dr. Turnškova, ki poziva vse, ki bi jih poročilo zanimalo, da ji pošljejo email (maja.turnsek@um.si).  »Ker pa je samo znanstveno poročilo izredno dolgo, si želimo, da bi javno razpravo spodbudili tudi na druge načine. Ob vodniku, ki je planiran za objavo v februarju, si želimo prej tudi razprave o primernih ukrepih z akterji slovenskega turizma. Tako prosimo vse, ki vidijo interes v skupni organizaciji delavnice oz. dogodka na to temo, ali pa samo v udeležbi na tovrstnem dogodku, da nas pocukate za rokav in nas kontaktirate.«

Ob poročilu o vplivih podnebnih sprememb lahko od izvajalcev projekta v prihodnosti pričakujemo tudi model merjenja ogljičnega odtisa za slovenski turizem in predloge ukrepov za njegovo zmanjševanje v prihodnosti.