Namen projekta je čez participativen proces oblikovati strateške predloge ukrepov za zmanjševanje ogljičnega odtisa slovenskega turizma in njegovo prilagajanje na podnebne spremembe na podlagi dejanskih podatkov in poglobljenih modelov, ki bodo vključevali specifičnosti potreb slovenskega turizma.

Cilji projekta so:

1. Oblikovanje in testiranje modela merjenja ogljičnega odtisa slovenskega turizma na ravni destinacij in ravni ponudnikov s podanimi prvimi rezultati;
2. Oblikovanje in testiranje modela ranljivosti slovenske turistične ponudbe, makro regij slovenskega turizma in kritičnih občin glede na klimatološke projekcije do leta 2070;
3. Oblikovanje in testiranje algoritma napovedovanja sprememb ogljičnega odtisa in ranljivosti glede na projekcije turističnega prometa;
4. V participativnih delavnicah predstaviti prve rezultate in identificirati izzive in omejitve, s katerimi se javni in zasebni deležniki v turizmu soočajo pri merjenju ogljičnega odtisa in prilagajanju na podnebne spremembe,
5. Oblikovati strateška priporočila na ravni države, občin in javnih ter zasebnih ponudnikov z realno izvedljivimi ukrepi v namen spremljanja in zmanjševanja ogljičnega odtisa slovenskega turizma in prilagajanja turistične ponudbe na podnebne spremembe.

Rezultati omogočajo Sloveniji doseganje ciljev Pariškega podnebnega sporazuma, Evropske zelene direktive, Strategije Slovenije 2030, Načrta za okrevanje in odpornost in bodo v pomoč pri oblikovanju nastajajoče Strategije trajnostnega razvoja slovenskega turizma 2022 – 2028.  Končni vplivi rezultatov bodo prispevali k trajnostnemu razvoju slovenskega turističnega gospodarstva in utrjevanju Slovenije kot zelene destinacije.

Podani  bodo trenutno nujno potrebni rezultati ogljičnega odtisa slovenskega turizma, ki bodo v pomoč nadaljnjim zelenim investicijam v slovenskem turizmu. To bo omogočilo identifikacijo ključnih skupin turističnih deležnikov, ki v največji meri prispevajo k povečani vsebnosti CO2 v ozračju. Z oblikovanjem in testiranjem modela ranljivosti slovenske turistične ponudbe bodo identificirani kritično prizadeti deležniki in destinacije in ukrepi prilagajanja podnebnim spremembam.  Z oblikovanjem in testiranjem algoritma glede na projekcije turističnega prometa bomo naredili prve korake k napovedovanju učinka povečevanja turističnega obiska, kar bo predvsem v pomoč strateškim usmeritvam naslavljanja primernih segmentov slovenskega turizma za čim manjši ogljični izpust in nadaljnjo utrjevanje pozicije Slovenije kot ene izmed najbolj zelenih destinacij. 

Z vključevanjem deležnikov v participativni proces oblikovanja primernih in izvedljivih ukrepov in oblikovanjem strateških priporočil na ravni države, občin, vodilnih destinacij in tipov turističnih ponudnikov bodo rezultati velike pomena za udejanjanje zmanjševanja ogljičnega odtisa turizma v praksi in  strateškega odzivanja ponudnikov, destinacij in države na prilagajanje podnebnim spremembam.

Znanstveni prispevek projekta je (a) v nadgradnji že obstoječih metod merjenja ogljičnega izpusta, predvsem indirektnih oblik in s turizmom prepletenih dejavnosti prometa in kmetijstva; (b) v nadgradnji metode analize ranljivosti destinacij s sodelovanjem klimatološke in turistične znanosti; in (c) iskanju optimalnih rešitev algoritmizacije spremljanja ogljičnih izpustov slovenskega turizma glede na turistični promet.

S sodelovanjem red. prof. Chrisa Cooperja in red. prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj bo projekt združil svetovno priznane izkušnje iz klimatologije in turističnih študij – sodelovanje obeh polij pa je osrednja ključna prednost projektnega pristopa. Izvedljivost predlaganega projekta sloni na prednostih združitve moči klimatologije, turističnih študij in informatike, mednarodni priznanosti in vpetosti raziskovalcev, močni povezanosti z lokalnim turističnim okoljem in kapitalizaciji na trenutno tekočih razvojnih projektih s podobnimi cilji.