Projekt naslavlja dva poglavitna problema, vezana na rekonfiguracije dela v platformni ekonomiji: prvi je potencialna izguba pogajalske moči delavcev v na videz nevidnem procesu algoritmičnega upravljanja digitalnih velikanov, drugi pa vprašanje dostojnega dela ob potencialni prekarizaciji platformnih delavcev in ukinjanju pravic delavcev. Pristop k socialnemu partnerstvu v Sloveniji (tako kot v večini osrednjih držav EU) zaznamujejo tristranski sporazumi/pakti ali bipartitno (kot oblika izvajanja tristranskih rezultatov pogajanj) upravljanje in upravljanje ključnih institucij trga dela. V Ekonomsko-socialnem svetu Republike Slovenije sodelujejo združenja delodajalcev, sindikati in Vlada Republike Slovenije. Platformno delo prinaša zanje pomembne izzive: ne le z vidika delavcev in prihodnosti njihovega kolektivnega organiziranja, temveč tudi z vidika delodajalcev in regulatorjev, ki so pozicionirani v majhni državi na obrobju globalne platformne ekonomije.

V partnerstvu z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije ta projekt proučuje, kako so prakse upravljanja platform, strategije in prizadevanja delavcev ter vladni predpisi medsebojno povezani s ciljem določanja plač, delovnih pogojev, zagotavljanja nadzora nad delovnim procesom ter omejevanja ali širjenja pogajalskega položaja platformnih delavcev – s širše perspektive: kaj bi ti trendi lahko pomenili za prihodnost tripartitnega sistema v Sloveniji in podobnih državah? 

Pričakovani učinki projektov so predvsem na področju SDG 8: spodbujanje dostojnega dela in trajne gospodarske rasti, višje ravni produktivnosti in tehnoloških inovacij. Pričakujemo, da bo projekt prispeval k zmanjšanju in preprečevanju prihodnje prekarizacije delavcev na platformah z identifikacijo potencialno problematičnih praks upravljanja ter analizo neenakosti delavcev glede na spol, razred, starost, narodnost in zaposlitveni status. Projekt bo prispeval tudi k širjenju koristi platformnega dela z določitvijo pogojev, pod katerimi delo na platformi prinaša pozitivne delovne rekonfiguracije, prepoznavanjem koristi tovrstnega dela z vidika delavcev, identifikacijo in grajenjem potrebnih veščin, ter vplivanjem na zakonsko regulacijo in potencialno tudi same upravljalce platform.

Ključne besede:

Platformo delo, socialni dialog, agentno modeliranje