ODPRTA PLATFORMA BEST MED, ki jo je razvila Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru, povezuje zbrane podatke turističnih observatorijev in organizacij za upravljanje destinacij v okviru platforme MITOMED+ z javno dostopnimi podatki Eurostata in podatki, zbranimi s samoocenjevanjem kulturnih poti. Platforma je predvsem interaktivno orodje za vnos podatkov za merjenje skladnosti z modelom Trajnostne in kulturne poti (ang. Med Sustainable Path & Cultural Route). Spremljanje trajnostnih kazalnikov pomaga turističnim deležnikom analizirati trenutni vpliv turizma na gospodarstvo, okolje in družbo. Platforma poudarja pomen vključevanja vseh turističnih deležnikov v upravljanje destinacije, njena uporaba pa omogoča boljše odločanje in načrtovanje trajnostnega upravljanja kulturnih poti.

TRAJNOSTNA IN KULTURNA POT (ang. Med Sustainable Path & Cultural Route)  je pot, ki vključuje trajnostna načela v svoje načrtovanje in upravljanje ter dosega trajnostni razvoj kulturnih in gospodarskih dejavnosti ob poti, hkrati pa varuje naravne vire. Model trajnostne poti in kulturnih poti Sredozemlja za izhodišče vzame merila, ki jih je razvil Svet Evrope za Kulturne poti Sveta Evrope, ter nadalje razvija pristop za podporo trajnostnemu upravljanju poti na območju Sredozemlja. S spremljanjem trajnosti so upravljavci poti in regionalni oblikovalci politik sposobni sprejemati na dokazih temelječe odločitve za upravljanje poti ter z njimi povezanih družbenih, gospodarskih in okoljskih vplivov, tako pozitivnih kot negativnih.

V sklopu projekta BEST MED se je oblikovala MREŽA OBSERVATORIJEV TRAJNOSTNEGA TURIZMA ZA SREDOZEMLJE (NSTO). Mreža združuje organizacije, ki se ukvarjajo in zbiranjem in obdelavo turističnih podatkov v Sredozemlju. Cilj mreže je izmenjava idej, metod in orodij ter  sodelovanje na več ravneh z namenom iskanja najboljših rešitev in razvijanja trajnostnega turizma.

GRANADSKA LISTINA BEST MED združuje priporočila projekta in posebej poudarja prednosti razvoja kulturnih poti v regijah, ki spodbujajo povezavo med obalnimi in zalednimi destinacijami. Listina se tudi zavezuje k razvoju participativnega pristopa in sodelovanja, ki je ključnega pomena za trajnostno spremljanje in učinkovito upravljanje turizma na regionalni ravni. Nazadnje so izmenjava podatkov, usklajevanje in interoperabilnost pomembni procesi za odločanje na podlagi dokazov na regionalni ravni in izboljšanje upravljanja. Listina poziva k spodbujanju standarda za zbiranje podatkov o turizmu in podpiranju razvoja MED NSTO (Mreža observatorijev trajnostnega turizma za Sredozemlje), ki povezuje več kot 22 turističnih observatorijev po celotnem Sredozemlju.

RAZISKOVALNO POROČILO služi kot pregled Kulturnih poti Sveta Evrope, v katerih je članica Slovenija, in ponuja vpogled v trenutno stanje in glavne izzive, s katerimi se srečujejo predstavniki v Sloveniji pri upravljanju kulturnih poti. Analiza stanja je izpostavila potrebo po vzpostavitvi trajnih virov financiranja za zagotavljanje  dolgoročnega obstoja Kulturnih poti v Sloveniji in posledično njihovega razvoja skozi čas.

SREČANJA KULTURNIH POTI V SLOVENIJI 

V letu 2021 je Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru organizirala več fokusnih skupin z različnimi deležniki kulturnih poti v Sloveniji (upravljalci kulturnih poti v Sloveniji, Ministrstvom za kulturo,  Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko idr.) z namenom zbiranja podatkov o stanju kulturnih poti v Sloveniji ter možnostih za dosego dolgoročnega trajnostnega upravljanja poti.

• 29. septembra 2021 je Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru organizirala enodnevni dogodek Po poteh Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji. Glavni namen dogodka je bil predstaviti vsebino in način delovanja štirih Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji: Poti evropskih pokopališč, Kulturne poti svetega Martina, Železnodobne poti po Podonavju in Kulturne poti Iter Vitis zbranim predstavnikom kulturnih pot in predstavnikom kulturnih politik v Sloveniji.
• 17. junija 2022 je bil organiziran množični dogodek z naslovom Trajnostno upravljanje kulturnih poti v Sloveniji - kultura in aktivna mobilnost, ki je potekal v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja. Eden izmed poglavitnih namenov dogodka je bil predstaviti vsebino in delovanje osmih kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji ter predstavitev štirih primerov dobrih praks upravljanja turističnih destinacij in ponudnikov. Organizirani sta bili tudi dve tematski interaktivni delavnici, namenjeni trajnostnemu upravljanju kulturnih poti in razvoju kompetenc v outdoor turizma.

BROŠURA Kulturne poti Sveta Evrope v Sloveniji služi informiranju javnosti o projektu BEST MED in o devetih Kulturnih poteh Sveta Evrope v Sloveniji: Veliki Evropski kulturni poti sv. Martina Tourskega, Poteh oljčnih dreves, Poti Iter Vitis, Poti evropskih pokopališč, Mreži Reseau Art Nouveau Network, Poteh Impresionizma, Poteh reformacije, Kulturni poti sv. Cirila in Metoda in Železnodobni poti po Podonavju. Brošura je nastala v sodelovanju z deležniki Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji in je bila izdana v slovenskem in angleškem jeziku.

V sklopu projekta BEST MED je bil posnet kratek PROMOCIJSKI VIDEO o treh Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji: Veliki evropski kulturni poti sv. Martina, Poti evropskih pokopališč in Poti Iter Vitis. V njem je prikazan preplet bogate snovne in nesnovne dediščine omenjenih poti.

Fakulteta za Turizem Univerze v Mariboru in Evropski inštitut za kulturne poti (EICR) sta 4. januarja 2022 podpisala sporazum, s katerim sta se obe instituciji zavezali k sodelovanju pri razvoju raziskovalne dejavnosti in interdisciplinarnih študij o Kulturnih poteh Sveta Evrope na področju visokega šolstva. MREŽA UNIVERZ ZA ŠTUDIJE O KULTURNIH POTEH deluje z namenom omogočanja izmenjave znanj med programom Kulturne poti Sveta Evrope, univerzami, ki so dejavne na področju ohranjanja in promocije kulturne dediščine, in certificiranimi kulturnimi potmi. S pridružitvijo se je Fakulteta za Turizem Univerze v Mariboru pridružila številnim znanim institucijam kot so npr. Univerza v Bologni in Univerza Sorbonne v Parizu.

Številni dogodki projekta BEST med in plodne diskusije z deležniki kulturnih poti v Sloveniji so vodili k spoznanju, da je za doseganje dolgoročnega trajnostnega upravljanja kulturnih in tematskih poti nujna povezava med potmi v obliki združenja kulturnih in tematskih poti v Sloveniji. Z oblikovanjem ZDRUŽENJA in skupnim zastopanjem interesov ter medsebojno izmenjavo znanj in izkušenj bi poti v Sloveniji bistveno lažje oblikovale trajnostno ponudbo, ki bo privlačna tako za turiste in domačine in hkrati zagotavljala razvoj kulturnega turizma kot tudi ohranjanje kulturne dediščine. Ob zaključku projekta BEST MED se je ta ideja začela tudi uresničevati z oblikovanjem PISMA O NAMERI USTANOVITVE ZDRUŽENJA KULTURNIH POTI SVETA EVROPE V SLOVENIJI.