Posvet Turistične destinacije in tveganja
Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru je v začetku oktobra organizirala manjši posvet na temo turističnih destinacij in tveganj, katerega namen je bil predvsem prispevati k večji ozaveščenosti turistične in tudi širše skupnosti o potencialnih tveganjih in še bolj o smiselnih in pričakovanih odzivih nanje. V času hitrih sprememb ter vse večjih in vse bolj raznolikih tveganj na številnih področjih si na destinacijah še vedno redko vzamemo čas za celovit premislek zelo kompleksnih vprašanj, na kar so v razpravi opozorili tudi sogovorniki z destinacijskih in drugih turističnih ali s turizmom povezanih organizacij z različnih koncev Slovenije.
Posvet je s predstavitvijo problematike odprl domači raziskovalec Nejc Pozvek in nanizal vprašanja, ki so izzvala organizacijo dogodka. Ta so vezana predvsem na meje odgovornosti destinacij pri premišljevanju, načrtovanju, trženju in prodaji (ko gre za produkte), ko so v igri tvegane okoliščine. Kaj nam zares preti in kaj gre lahko narobe? Komu in kako (če sploh) ter kdaj to povedati, sporočiti? Kako naj destinacije jasno in z vso pričakovano odgovornostjo pristopimo h komunikaciji tveganj, ki smo jim, predvsem pa so jim lahko naši gostje, izpostavljeni? Predstavil je različne vrste kriz in njihovo časovno komponento ter s tem povezano odzivanje, izpostavil pomen odpornosti, ki predstavlja mnogo več kot le krizno upravljanje, ter posebej poudaril ranljivost turistov na destinacijah, ki se ob nepredvidenih in zahtevnih situacijah, zaradi nepoznavanja lokalnih značilnosti (vremena, terena, jezikovnih ovir itn.), znajdejo v precej zahtevnem položaju. Prav zato je ključno dosledno in dobro premišljeno komuniciranje z njimi že pred njihovim prihodom, ob prihodu, prav tako tudi tekom morebitnih kriznih dogodkov in po njih.
Dr. Maja Turnšek, profesorica na Fakulteti za turizem UM, je predavanje posvetila podnebnim tveganjem. Uvodoma je predstavila vse številčnejše krizne dogodke, ki so neposredno vezani na spreminjanje podnebja, in predstavila projekcije ter verjetne scenarije razvoja tako podnebne situacije kot prilagoditev (še posebej turističnega sektorja), ki jih bo nova podnebna realnost od nas zahtevala. Nadaljevala je s predstavitvijo dela na projektu z naslovom »Podlage za določanje ranljivosti in prilagajanja na podnebne spremembe v statističnih regijah«, v katerem je na primeru regije Posavje predstavila oceno izpostavljenosti in ranljivosti turističnih dejavnosti po različnih podnebnih scenarijih ter tudi priporočene poteze ukrepanja za prilagoditev na pričakovane nove razmere, ob tem pa posebej poudarila, da ne smemo pozabiti tudi na blaženje naših vplivov.
Strokovnjak za upravljanje tveganj v turizmu s kanadske univerze Thompson Rivers v Kamloopsu, Jon Heshka, je v svojem nastopu predstavil, kako naj destinacije (in ponudniki) komunicirajo tveganja, ne da bi pri tem negativno vplivali na priljubljenost destinacije oziroma odločitve gostov, da nas obiščejo. Predstavil je številne primere predvsem s področja outdoor aktivnosti: od nezgod in slabih odzivov destinacij ter podjetij (tudi z njimi povezanih sodnih epilogov) do primerov dobrih praks komuniciranja. Slednje zasledujejo celovit in strokovno podprt pristop, vključujoč zavedanje izpostavljenosti gostov posameznim nevarnostim/tveganjem na destinaciji in komuniciranju teh z največjo možno mero odgovornosti.
Posvet smo sklenili z vodeno razpravo o izzivih slovenskih destinacij in podjetij na področju upravljanja in komuniciranja tveganj s področja turizma. Izjemno dragocena izmenjava mnenj, izkušenj in pogledov je razkrila zelo zanimive pa tudi pereče vsebine, ki potrjujejo relevantnost naslovljene tematike posveta. Zaključili smo z zavezo, da v različnih oblikah in ob različnih priložnostih nadaljujemo z ozaveščanjem o pomenu kakovostnega upravljanja in komuniciranja tveganj v turizmu.
