Še korak do diplome: motivacijsko srečanje za zaključek študija
Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru želimo študente, ki jim do zaključka študija manjka le še nekaj obveznosti, spodbuditi, da naredijo še zadnje korake do pridobitve diplome. Zato v petek, 4. decembra 2026, ob 16. uri organiziramo motivacijsko srečanje za študente 1. in 2. stopnje, ki študija še niso zaključili.
Zavedamo se, da se življenjske okoliščine spreminjajo in da študijske obveznosti ob zaposlitvi, družini ali drugih obveznostih pogosto stopijo v ozadje. Vrnitev k študiju po daljšem premoru zato ni vedno preprosta. Kljub temu je vredno dokončati začeto pot, v katero so študenti že vložili veliko časa, znanja in truda.
Komisija za zaključna dela FT UM želi s srečanjem študentom ponuditi podporo, konkretne informacije in usmeritve, ki jim bodo olajšale vrnitev k študijskim obveznostim.
Na srečanju bomo predstavili možnosti nadaljevanja študija po prekinitvi, pojasnili postopke in morebitne dodatne obveznosti zaradi prenove študijskih programov ter svetovali glede izbire teme in priprave zaključnega dela. Študenti bodo izvedeli tudi, kako se lahko vključijo v seminarje za zaključna dela, in dobili odgovore na vprašanja, povezana z dokončanjem študija.
Informacije o srečanju
- Datum: petek, 4. december 2026
- Ura: 16.00
- Lokacija: Fakulteta za turizem UM, Trg izgnancev 1, Brežice, predavalnica P1
- Prijava: referat.ft@um.si
Študenti, ki jim je srečanje namenjeno, so vabilo z dodatnimi informacijami prejeli tudi na svoje študentske e-naslove. Zaradi lažje organizacije jih prosimo, da udeležbo potrdijo na naslov referat.ft@um.si ter ob prijavi navedejo svoje ime in priimek.
Verjamemo, da je lahko že majhen korak začetek poti do uspešnega zaključka študija. Veselimo se ponovnega srečanja z našimi študenti in priložnosti, da jim pri tem pomagamo.
Pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru je septembra 2026 izšel priročnik Kako izobraževati kompetentne in hkrati odgovorne strokovnjake: oblikovanje učnih izidov za krajša izobraževanja in druge učne načrte v turizmu in širše, katerega avtorici sta viš. pred. Biljana Božinovski in izr. prof. dr. Marjetka Rangus s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.
Priročnik prinaša smernice za oblikovanje učnih izidov krajših izobraževanj in usposabljanj, ki nastajajo v sodelovanju med visokošolskimi zavodi in turističnim sektorjem. V ospredje postavlja načela uravnoteženega kurikula, ki povezuje pridobivanje novih znanj, razvijanje praktičnih veščin in širšega kritičnega mišljenja.
Povezovanje teorije, prakse in razvoja kompetenc
Publikacija se osredotoča predvsem na krajša izobraževanja s področja turizma, vendar so predstavljene smernice uporabne tudi pri oblikovanju učnih načrtov daljših izobraževanj in na drugih strokovnih področjih.
Avtorici izhajata iz smernic in Procesov notranjega upravljanja za krajša izobraževanja in usposabljanja Univerze v Mariboru, relevantne literature ter analize učnih izidov izbranih krajših izobraževanj s področja turizma. Pri analizi uporabljata načela koncepta filozofsko ozaveščenega praktika.
Priročnik vključuje tudi primere dobrih pedagoških praks, predstavljenih na mednarodni znanstveni konferenci o visokošolskem izobraževanju Transforming Tourism and Hospitality through Education (TEDU25), metodološki vodnik za pisanje učnih izidov in evropske smernice za razvoj trajnostnih kompetenc.
Publikacija tako združuje teoretična izhodišča, analizo obstoječih izobraževanj in praktične smernice, ki so lahko v pomoč visokošolskim učiteljem ter drugim strokovnjakom pri načrtovanju izobraževalnih programov.
Publikacija je na voljo za brezplačen prenos
Priročnik je izšel v odprtem dostopu in je brezplačno dostopen na spletni strani Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru, najdete ga na povezavi.
Evropska pot pokopališč (European Cemeteries Route), ena od certificiranih Kulturnih poti Sveta Evrope, je septembra 2026 prejela dve pomembni mednarodni priznanji na področju trajnostnega kulturnega turizma in izobraževanja. Pri njenem razvoju in upravljanju ima pomembno vlogo naš predavatelj mag. Dušan Vrban, ki jo na evropski ravni skupaj s predsednico Združenja pomembnih pokopališč Evrope (ASCE) mag. Lidijo Pliberšek vodi že od leta 2011.
Prvo priznanje je Evropska pot pokopališč prejela 24. septembra 2026 na grškem otoku Skiatos, kjer je na podelitvi nagrad Evropske mreže kulturnega turizma (ECTN) osvojila prvo mesto v kategoriji transnacionalnih tematskih turističnih produktov. Nagrajena je bila pobuda »Significant Cemeteries for Sustainable Europe«, ki povezuje ohranjanje kulturne dediščine pokopališč s trajnostnim razvojem, okoljsko odgovornostjo in kulturnim turizmom.
Le dan pozneje, 25. septembra, je Evropska pot pokopališč na 15. letnem forumu Kulturnih poti Sveta Evrope v Erevanu v Armeniji prejela še priznanje Inspiring Practice 2026. Nagrajena je bila pobuda »Life Lessons – Cemeteries as Educational Heritage«, ki poudarja izobraževalni pomen pokopališč kot prostorov spoznavanja evropske zgodovine, kulturne dediščine in medgeneracijskega povezovanja.
Evropska pot pokopališč je certifikat Kulturne poti Sveta Evrope pridobila leta 2010. Povezuje pomembna evropska pokopališča ter spodbuja ohranjanje in predstavljanje njihove kulturne, zgodovinske in umetnostne dediščine. Pri njenem mednarodnem delovanju in razvoju projektov že vrsto let aktivno sodeluje tudi mag. Dušan Vrban, ki svoje strokovne izkušnje povezuje s pedagoškim delom na Fakulteti za turizem UM.
Na Fakulteti za turizem smo s Kulturnimi potmi Sveta Evrope povezani že več let. Sodelovanje se je začelo razvijati v okviru evropskega projekta Interreg MED BEST MED, leta 2022 pa smo postali tudi članica Mreže univerz za študije o kulturnih poteh. Leta 2024 smo organizirali vseslovensko srečanje Kulturnih poti Sveta Evrope, ki je vključevalo tudi okroglo mizo o povezovanju za mir in medkulturno sodelovanje. Povezovanje nadaljujemo v okviru aktualnega evropskega projekta Interreg Euro-MED ECO-SEAROUTES, v katerem se osredotočamo na razvoj trajnostnih turističnih modelov v Sredozemlju. Septembra 2026 smo v okviru projekta organizirali tudi srečanje predstavnikov Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji. Vse omenjene projektne aktivnosti in sodelovanje s Kulturnimi potmi Sveta Evrope na fakulteti koordinira in vodi izr. prof. dr. Maja Turnšek.
Mednarodni priznanji Evropske poti pokopališč sta tudi priložnost, da izpostavimo strokovno delo našega predavatelja ter dolgoletno povezanost fakultete z evropskimi kulturnimi potmi in razvojem trajnostnega kulturnega turizma.
Več o priznanjih:
Med 27. in 29. oktobrom 2026 je na Brdu pri Kranju potekala mednarodna konferenca Green Destinations 2026, letno srečanje certificiranih Green Destinations - krovnega programa, katerega del je tudi Zelena shema slovenskega turizma. Dogodek je povezal več kot 270 udeležencev iz 40 držav, ki so razpravljali o trajnostnem upravljanju turističnih destinacij, podnebnih izzivih, digitalni preobrazbi in prihodnosti odgovornega turizma.
Posebno vlogo na konferenci je imela naša sodelavka izr. prof. dr. Maja Turnšek, ki je 28. oktobra kot osrednja govornica (keynote speaker) nastopila v otvoritvenem delu strokovnega programa. V predavanju z naslovom What Is the Role of Green Destinations Managers in Adapting to Climate Change? (Kakšna je vloga upravljavcev zelenih destinacij pri prilagajanju podnebnim spremembam?) je osvetlila izzive, ki jih podnebne spremembe prinašajo turizmu, ter pomen pravočasnega in strateškega prilagajanja turističnih destinacij.
Na primeru Slovenije je predstavila podnebne projekcije za različne vrste turizma, dosedanje izkušnje prilagajanja in ključne korake, ki jih bodo morale turistične destinacije narediti v prihodnje.
Maja Turnšek, ki na Fakulteti za turizem UM vodi magistrski študijski program Turistične destinacije in doživetja, se raziskovalno posveča podnebnim spremembam in njihovim vplivom na turizem. Vodila je oziroma na strani fakultete koordinirala več raziskovalnih projektov s področja podnebnih sprememb, prilagajanja nanje in zmanjševanja ogljičnega odtisa. Med drugim je vodila nacionalni raziskovalni projekt Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma, v okviru katerega je raziskovalna ekipa v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo pripravila tudi smernice za prilagajanje slovenskega turizma podnebnim spremembam in blaženje njihovih posledic.
Njen nastop na mednarodni konferenci Green Destinations 2026 je bil priložnost za predstavitev raziskovalnega dela Fakultete za turizem Univerze v Mariboru širši mednarodni strokovni javnosti.
Njenemu predavanju lahko prisluhnete na spodnjem posnetku na časovni osi ob 01:15:28.
Foto: Primož Pičulin
Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru smo v sredo, 28. oktobra 2026, na Trgu izgnancev 1 v Brežicah slovesno odprli nove prostore. Po letih delovanja na različnih lokacijah v mestu smo s tem naredili pomemben korak k zagotavljanju še boljših pogojev za študij, raziskovanje in delo. V prenovljeni stoletni stavbi v starem mestnem jedru Brežic imamo zdaj na voljo približno 1.170 kvadratnih metrov prostorov, ki združujejo sodobno opremljene predavalnice, pisarne in prostore za druženje.
Slovesnost, ki je potekala prav na praznik Občine Brežice, se je začela pred stavbo, kjer je zbrane nagovorila dekanica Fakultete za turizem UM, izr. prof. dr. Marjetka Rangus. Spregovorila je o dolgoletnih prizadevanjih za rešitev prostorske stiske fakultete in poti, ki je od prvih pogovorov o prenovi stavbe leta 2022 pripeljala do današnje podobe fakultetne hiše.
Po simboličnem prerezu traku so udeleženci skozi novi glavni vhod vstopili v svetlo in prostorno avlo, ki je zasnovana tudi kot prostor srečevanja in druženja. Že ob vstopu obiskovalce pozdravijo napisi v različnih jezikih, ki krasijo strop in odražajo mednarodni značaj naše fakultete.
V avli se je nadaljeval uradni del slovesnosti z nagovori predstavnice študentov Eve Drakulić, župana Občine Brežice Ivana Molana in rektorja Univerze v Mariboru prof. dr. Deana Korošaka. Program sta dopolnili glasbeni točki mlade glasbenice Hane Grubič, po zaključku pa so si gostje ogledali nove prostore. Sprehodili so se skozi sodobno opremljene predavalnice, si ogledali dekanat in druge delovne prostore ter se ob pogostitvi družili z našimi študenti in zaposlenimi.





Od prostorske razpršenosti do fakultetne hiše
Naša fakulteta, ustanovljena leta 2009, je vse od začetka izvajanja študijskih programov leta 2012 gostovala v prostorih različnih brežiških ustanov. Prizadevanja za ustreznejšo prostorsko rešitev so se začela že pred leti, pomemben premik pa je prineslo leto 2022, ko so stekli pogovori o prenovi stavbe na Trgu izgnancev 1.
Prvih šest predavalnic smo prevzeli v uporabo oktobra 2025, z začetkom letošnjega študijskega leta pa smo pridobili še sedmo predavalnico, avlo, nove pisarne za vodstvo in strokovne službe ter druge spremljajoče prostore. Sedem predavalnic skupaj omogoča 182 študijskih mest, med njimi je tudi računalniška predavalnica, dve pa je mogoče združiti v večji prostor za več kot sto oseb. Del zaposlenih fakultete še naprej deluje na dosedanji lokaciji na Cesti prvih borcev 36.
Stoletna stavba z novo vlogo
Prenovljena stavba, ki letos praznuje sto let, je številnim Brežičanom znana kot Lipejeva hiša oziroma nekdanja trgovina Moda. S prenovo je ohranila del svoje zgodovinske podobe, hkrati pa dobila novo vsebino. S svojo prisotnostjo v starem mestnem jedru prispevamo k njegovemu oživljanju, saj vanj prinašamo študentski utrip, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti ter nove priložnosti za povezovanje z lokalnim okoljem. Prenova in ponovna uporaba obstoječe stavbe obenem prispevata k trajnostnemu prostorskemu razvoju, saj povezujeta ohranjanje stavbne dediščine s sodobnimi potrebami visokošolskega izobraževanja.
Dekanica je v svojem nagovoru opozorila tudi na simboliko medaljona s Hermesovo palico, ki je ohranjen na pročelju stavbe. Hermes je bil v grški mitologiji zaščitnik trgovcev in popotnikov, zato simbol tudi danes ohranja povezavo s prvotnim namenom stavbe, hkrati pa dobiva nov pomen, saj je v njej svoj prostor našla Fakulteta za turizem.
Prenova stavbe je rezultat sodelovanja zasebnega investitorja Luke Volovca, arhitekta dr. Jureta Kotnika ter številnih posameznikov in institucij, ki so podprli naša prizadevanja. Pomembno vlogo pri zagotavljanju pogojev za dolgoročni najem prostorov so imeli Univerza v Mariboru in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, pri reševanju prostorske problematike pa nas je ves čas podpirala tudi Občina Brežice.
Vir videoposnetka: Radio Brežice Eu
Pogled naprej
Odprtje novih prostorov še ne pomeni zaključka razvoja naše fakultetne hiše. Junija 2027 je predvidena tudi ureditev samostojne visokošolske knjižnice, ki trenutno deluje v prostorih Knjižnice Brežice. Načrtujemo tudi nadaljnji razvoj raziskovalne infrastrukture, med drugim multimedijskega in multisenzornega laboratorija.
Kot je ob slovesnosti poudarila dekanica Marjetka Rangus: »Naj bodo novi prostori orodje, ne cilj. Naj bodo okvir, v katerem bomo še naprej rasli, raziskovali, ustvarjali in razvijali turizem, ki spoštuje človeka, prostor in prihodnost.«
Novi prostori tako niso le pomembna pridobitev za našo fakulteto, ki danes povezuje več kot 330 študentov in več kot 40 zaposlenih, temveč tudi za Brežice. Fakultetna hiša v središče mesta prinaša vsakodnevno študentsko življenje, akademsko dejavnost in nove možnosti povezovanja z lokalnim okoljem.





Več fotografij dogodka najdete na naši Facebook strani na povezavi.
Dogodek je potekal v okviru praznovanj Brežiškega oktobra in ga je sofinancirala Občina Brežice.
V sredo, 21. oktobra 2026, smo se študenti in zaposleni Fakultete za turizem UM ponovno zbrali na tradicionalnem dnevu Mix & Mingle, tokrat na ŠOU Kampusu v Ljubljani. Študenti iz Brežic so se v prestolnico odpravili z avtobusom in vlakom, kjer so se pridružili ljubljanskim kolegom.
Tokratni jesenski M&M dan je potekal pod geslom »MultiKulti – turizem smo ljudje, turizem povezuje«. Tematiko medkulturnosti, raznolikosti in povezovanja smo vključili tudi v študijski proces, saj so se študenti različnih študijskih programov in letnikov udeležili skupnih predavanj in drugih aktivnosti.
Pomemben del dneva je bil namenjen tudi medsebojnemu spoznavanju in druženju študentov, ki sicer študirajo na različnih lokacijah – v Brežicah in v Ljubljani, prihajajo iz različnih okolij in držav ter se med študijem nimajo veliko priložnosti srečati. Za sproščeno vzdušje so poskrbeli študenti tutorji v sodelovanju s Študentskim svetom FT UM, ki so pripravili družabne igre in aktivnosti za povezovanje.
Čeprav nam je nekoliko ponagajal dež, nam ni preprečil druženja in preživljanja skupnega dne na kampusu.
Mix & Mingle že tradicionalno povezuje študente in zaposlene Fakultete za turizem UM, ki delujemo na dveh lokacijah, ter krepi občutek pripadnosti in fakultetni skupnosti.
Naslednjič se bomo srečali v Brežicah, kjer bomo pomladni Mix & Mingle Ddan tudi tokrat povezali s kariernim sejmom, ki ga organiziramo na Fakulteti za turizem UM. Tako bomo druženje in povezovanje ponovno združili s spoznavanjem kariernih priložnosti v turizmu.



V sredo, 21. oktobra 2026, so nas na Fakulteti za turizem UM obiskali dijaki 3. in 4. letnika programa gastronomija in turizem Biotehniške šole Šempeter pri Gorici. Obisk pri nas je bil zaključna postaja njihove strokovne ekskurzije po Posotelju, na kateri so spoznavali naravno in kulturno dediščino, lokalno turistično ponudbo ter primere dobrih praks v turizmu.
Dijakom smo predstavili našo fakulteto, študijske programe in možnosti nadaljevanja izobraževanja na področju turizma. Ogledali so si tudi naše nove prostore, srečanje pa smo popestrili z nagradnim kvizom, v katerem so lahko preizkusili svoje znanje o turizmu.
Veseli smo bili njihovega zanimanja in prijetnega druženja ter upamo, da se kmalu spet srečamo – morda tudi v vlogi naših študentov!


V petek, 16. oktobra 2026, smo si na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru ponovno vzeli čas za skupni razmislek o našem delu, izzivih in načrtih za prihodnje mesece.
Na tradicionalnem Jesenskem dnevu kakovosti, ki ga organizira Komisija za ocenjevanje kakovosti FT UM, smo se pogovarjali o novem študijskem letu, prilagoditvah v novih prostorih, posebno pozornost pa smo namenili poročilu notranje periodične evalvacije ter ukrepom, sprejetim na podlagi ugotovitev in priporočil evalvacijske komisije. S tem nadaljujemo prizadevanja za nenehno izboljševanje kakovosti našega dela.
Dan kakovosti je tudi priložnost, da se sodelavci povežemo nekoliko drugače. Tokrat je bila naša skupna miza polna jesenskih in sladkih dobrot, ki so jih prispevali zaposleni, srečanje pa smo zaključili ob peki kostanja.
Ker kakovost ustvarjamo ljudje – tudi s sodelovanjem, dobrimi odnosi in trenutki, ki jih preživimo skupaj.

Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru je v začetku oktobra organizirala manjši posvet na temo turističnih destinacij in tveganj, katerega namen je bil predvsem prispevati k večji ozaveščenosti turistične in tudi širše skupnosti o potencialnih tveganjih in še bolj o smiselnih in pričakovanih odzivih nanje. V času hitrih sprememb ter vse večjih in vse bolj raznolikih tveganj na številnih področjih si na destinacijah še vedno redko vzamemo čas za celovit premislek zelo kompleksnih vprašanj, na kar so v razpravi opozorili tudi sogovorniki z destinacijskih in drugih turističnih ali s turizmom povezanih organizacij z različnih koncev Slovenije.
Posvet je s predstavitvijo problematike odprl domači raziskovalec Nejc Pozvek in nanizal vprašanja, ki so izzvala organizacijo dogodka. Ta so vezana predvsem na meje odgovornosti destinacij pri premišljevanju, načrtovanju, trženju in prodaji (ko gre za produkte), ko so v igri tvegane okoliščine. Kaj nam zares preti in kaj gre lahko narobe? Komu in kako (če sploh) ter kdaj to povedati, sporočiti? Kako naj destinacije jasno in z vso pričakovano odgovornostjo pristopimo h komunikaciji tveganj, ki smo jim, predvsem pa so jim lahko naši gostje, izpostavljeni? Predstavil je različne vrste kriz in njihovo časovno komponento ter s tem povezano odzivanje, izpostavil pomen odpornosti, ki predstavlja mnogo več kot le krizno upravljanje, ter posebej poudaril ranljivost turistov na destinacijah, ki se ob nepredvidenih in zahtevnih situacijah, zaradi nepoznavanja lokalnih značilnosti (vremena, terena, jezikovnih ovir itn.), znajdejo v precej zahtevnem položaju. Prav zato je ključno dosledno in dobro premišljeno komuniciranje z njimi že pred njihovim prihodom, ob prihodu, prav tako tudi tekom morebitnih kriznih dogodkov in po njih.
Dr. Maja Turnšek, profesorica na Fakulteti za turizem UM, je predavanje posvetila podnebnim tveganjem. Uvodoma je predstavila vse številčnejše krizne dogodke, ki so neposredno vezani na spreminjanje podnebja, in predstavila projekcije ter verjetne scenarije razvoja tako podnebne situacije kot prilagoditev (še posebej turističnega sektorja), ki jih bo nova podnebna realnost od nas zahtevala. Nadaljevala je s predstavitvijo dela na projektu z naslovom »Podlage za določanje ranljivosti in prilagajanja na podnebne spremembe v statističnih regijah«, v katerem je na primeru regije Posavje predstavila oceno izpostavljenosti in ranljivosti turističnih dejavnosti po različnih podnebnih scenarijih ter tudi priporočene poteze ukrepanja za prilagoditev na pričakovane nove razmere, ob tem pa posebej poudarila, da ne smemo pozabiti tudi na blaženje naših vplivov.
Strokovnjak za upravljanje tveganj v turizmu s kanadske univerze Thompson Rivers v Kamloopsu, Jon Heshka, je v svojem nastopu predstavil, kako naj destinacije (in ponudniki) komunicirajo tveganja, ne da bi pri tem negativno vplivali na priljubljenost destinacije oziroma odločitve gostov, da nas obiščejo. Predstavil je številne primere predvsem s področja outdoor aktivnosti: od nezgod in slabih odzivov destinacij ter podjetij (tudi z njimi povezanih sodnih epilogov) do primerov dobrih praks komuniciranja. Slednje zasledujejo celovit in strokovno podprt pristop, vključujoč zavedanje izpostavljenosti gostov posameznim nevarnostim/tveganjem na destinaciji in komuniciranju teh z največjo možno mero odgovornosti.
Posvet smo sklenili z vodeno razpravo o izzivih slovenskih destinacij in podjetij na področju upravljanja in komuniciranja tveganj s področja turizma. Izjemno dragocena izmenjava mnenj, izkušenj in pogledov je razkrila zelo zanimive pa tudi pereče vsebine, ki potrjujejo relevantnost naslovljene tematike posveta. Zaključili smo z zavezo, da v različnih oblikah in ob različnih priložnostih nadaljujemo z ozaveščanjem o pomenu kakovostnega upravljanja in komuniciranja tveganj v turizmu.





Fakulteta za turizem UM je med 23. in 25. septembrom 2026 v Brežicah gostila mednarodno znanstveno in strokovno konferenco TEDU26 »Vino in dediščina: turizem med tradicijo in inovacijami«. Tridnevno srečanje je povezalo raziskovalce, strokovnjake in partnerje projekta InterWine ter ponudilo 43 znanstvenih in strokovnih prispevkov, pri katerih je sodelovalo okoli 70 avtorjev in soavtorjev.
V ospredju konference so bile povezave med vinom, kulturno dediščino, identiteto krajev in razvojem turizma. Program je obsegal sedem tematskih sekcij, dve vabljeni predavanji, predstavitev rezultatov projekta InterWine ter spremljevalne dejavnosti in čezmejno strokovno ekskurzijo.
Konferenco so odprli dekanica Fakultete za turizem UM Marjetka Rangus, predsednica organizacijskega odbora TEDU26 Anja Mlakar, direktorica Turistične skupnosti Zagrebške županije Ivana Alilović in podžupan Občine Brežice Bogdan Palovšnik.
Poseben poudarek programa sta predstavljali vabljeni predavanji mednarodno uveljavljenih strokovnjakinj Emanuele Panke, predsednice Iter Vitis – kulturne poti Sveta Evrope, in prof. Marianne Sigala z Newcastle Business School Univerze v Newcastlu v Avstraliji. S svojima pogledoma sta odprli širšo razpravo o razvoju vinskega turizma, vlogi kulturne dediščine ter sodobnih izzivih in priložnostih turističnih destinacij.
Od identitete vinorodnih krajev do novih tehnologij
Prva dva dneva konference sta bila namenjena predstavitvam raziskav in strokovnih prispevkov z različnih področij vinskega in kulturnega turizma. Udeleženci so med drugim razpravljali o pričakovanjih obiskovalcev, vinskih doživetjih, identiteti vinorodnih krajev, vlogi lokalne gastronomije, komuniciranju porekla in kakovosti vina ter vključevanju dediščine v turistično ponudbo.
Pomemben del razprav je bil namenjen tudi trajnostnemu razvoju, podnebnim spremembam in uporabi novih tehnologij. Predstavljene so bile raziskave o digitalnem pripovedovanju zgodb, virtualnih doživetjih, uporabi obogatene resničnosti ter novih pristopih k razvoju in predstavljanju turističnih destinacij.
Mednarodna zastopanost prispevkov je omogočila primerjavo različnih okolij in praks – od Slovenije in Hrvaške do drugih evropskih držav ter primerov iz Azije in Afrike. Skupna točka razprav je bilo vprašanje, kako dediščino ohranjati kot živ del lokalne identitete in jo hkrati odgovorno vključevati v sodobno turistično ponudbo.
Prvi konferenčni dan se je zaključil s sprejemom v Posavskem muzeju Brežice na gradu Brežice, kjer so kulturni program, večerja in druženje ponudili priložnost za nadaljevanje strokovnih razprav, izmenjavo izkušenj in povezovanje udeležencev.
InterWine od raziskovanja k razvoju čezmejne ponudbe
Ob zaključku drugega dne so partnerji predstavili delovne sklope in rezultate projekta InterWine, ki se izvaja v okviru programa Interreg Slovenija–Hrvaška 2021–2027 in povezuje Brežice, Pušćo in Veliko Gorico. Projekt povezuje kulturno dediščino in vinski turizem ter razvija skupno čezmejno turistično ponudbo, zasnovano na lokalnih zgodbah, vinogradniški tradiciji in doživetjih.
Neposrednemu spoznavanju projektnega območja je bil namenjen tretji konferenčni dan. Udeleženci so na strokovni ekskurziji obiskali Veliko Gorico, Pušćo in grad Pišece. V Veliki Gorici so spoznali primere dobrih praks projekta InterWine in lokalno turistično ponudbo, v Pušći lokalno vinogradniško ponudbo ter njeno povezovanje z identiteto in razvojem kraja, program pa se je zaključil z vodenim ogledom gradu Pišece, ki ga je pripravil Posavski muzej Brežice.
Konferenca TEDU26 je v treh dneh povezala raziskovalne ugotovitve, strokovne izkušnje in konkretne primere iz prakse. Razprave so pokazale, da sodobni vinski turizem vse bolj temelji na povezovanju vina z dediščino, krajino, gastronomijo, lokalnimi skupnostmi, trajnostjo in inovacijami ter na sodelovanju med raziskovalnimi institucijami in okoljem, v katerem turizem nastaja.











