Mednarodna konferenca TEDU26 povezala vino, dediščino in razvoj turizma

Fakulteta za turizem UM je med 23. in 25. septembrom 2026 v Brežicah gostila mednarodno znanstveno in strokovno konferenco TEDU26 »Vino in dediščina: turizem med tradicijo in inovacijami«. Tridnevno srečanje je povezalo raziskovalce, strokovnjake in partnerje projekta InterWine ter ponudilo 43 znanstvenih in strokovnih prispevkov, pri katerih je sodelovalo okoli 70 avtorjev in soavtorjev.

V ospredju konference so bile povezave med vinom, kulturno dediščino, identiteto krajev in razvojem turizma. Program je obsegal sedem tematskih sekcij, dve vabljeni predavanji, predstavitev rezultatov projekta InterWine ter spremljevalne dejavnosti in čezmejno strokovno ekskurzijo.

Konferenco so odprli dekanica Fakultete za turizem UM Marjetka Rangus, predsednica organizacijskega odbora TEDU26 Anja Mlakar, direktorica Turistične skupnosti Zagrebške županije Ivana Alilović in podžupan Občine Brežice Bogdan Palovšnik.

Poseben poudarek programa sta predstavljali vabljeni predavanji mednarodno uveljavljenih strokovnjakinj Emanuele Panke, predsednice Iter Vitis – kulturne poti Sveta Evrope, in prof. Marianne Sigala z Newcastle Business School Univerze v Newcastlu v Avstraliji. S svojima pogledoma sta odprli širšo razpravo o razvoju vinskega turizma, vlogi kulturne dediščine ter sodobnih izzivih in priložnostih turističnih destinacij.

Od identitete vinorodnih krajev do novih tehnologij

Prva dva dneva konference sta bila namenjena predstavitvam raziskav in strokovnih prispevkov z različnih področij vinskega in kulturnega turizma. Udeleženci so med drugim razpravljali o pričakovanjih obiskovalcev, vinskih doživetjih, identiteti vinorodnih krajev, vlogi lokalne gastronomije, komuniciranju porekla in kakovosti vina ter vključevanju dediščine v turistično ponudbo.

Pomemben del razprav je bil namenjen tudi trajnostnemu razvoju, podnebnim spremembam in uporabi novih tehnologij. Predstavljene so bile raziskave o digitalnem pripovedovanju zgodb, virtualnih doživetjih, uporabi obogatene resničnosti ter novih pristopih k razvoju in predstavljanju turističnih destinacij.

Mednarodna zastopanost prispevkov je omogočila primerjavo različnih okolij in praks – od Slovenije in Hrvaške do drugih evropskih držav ter primerov iz Azije in Afrike. Skupna točka razprav je bilo vprašanje, kako dediščino ohranjati kot živ del lokalne identitete in jo hkrati odgovorno vključevati v sodobno turistično ponudbo.

Prvi konferenčni dan se je zaključil s sprejemom v Posavskem muzeju Brežice na gradu Brežice, kjer so kulturni program, večerja in druženje ponudili priložnost za nadaljevanje strokovnih razprav, izmenjavo izkušenj in povezovanje udeležencev.

InterWine od raziskovanja k razvoju čezmejne ponudbe

Ob zaključku drugega dne so partnerji predstavili delovne sklope in rezultate projekta InterWine, ki se izvaja v okviru programa Interreg Slovenija–Hrvaška 2021–2027 in povezuje Brežice, Pušćo in Veliko Gorico. Projekt povezuje kulturno dediščino in vinski turizem ter razvija skupno čezmejno turistično ponudbo, zasnovano na lokalnih zgodbah, vinogradniški tradiciji in doživetjih.

Neposrednemu spoznavanju projektnega območja je bil namenjen tretji konferenčni dan. Udeleženci so na strokovni ekskurziji obiskali Veliko Gorico, Pušćo in grad Pišece. V Veliki Gorici so spoznali primere dobrih praks projekta InterWine in lokalno turistično ponudbo, v Pušći lokalno vinogradniško ponudbo ter njeno povezovanje z identiteto in razvojem kraja, program pa se je zaključil z vodenim ogledom gradu Pišece, ki ga je pripravil Posavski muzej Brežice.

Konferenca TEDU26 je v treh dneh povezala raziskovalne ugotovitve, strokovne izkušnje in konkretne primere iz prakse. Razprave so pokazale, da sodobni vinski turizem vse bolj temelji na povezovanju vina z dediščino, krajino, gastronomijo, lokalnimi skupnostmi, trajnostjo in inovacijami ter na sodelovanju med raziskovalnimi institucijami in okoljem, v katerem turizem nastaja.

Na Fakulteti za turizem UM smo začeli študijsko leto 2026/27. Letošnji začetek je bil za fakulteto še posebej pomemben, saj smo študente prvič pozdravili v novi avli naše stavbe na Trgu izgnancev 1 v Brežicah, ki dobiva svojo končno podobo.

Prvi študijski dan smo začeli s skupnim pozdravom študentom, učiteljem in sodelavcem. Zbrane je nagovorila dekanica Fakultete za turizem UM, izr. prof. dr. Marjetka Rangus, posebno dobrodošlico pa smo namenili študentkam in študentom prvih letnikov, ki so letos prvič prestopili prag naše fakultete.

Za bruce se je dan nadaljeval z uvajalnim programom, na katerem so prejeli najpomembnejše informacije o študiju, organizaciji dela na fakulteti in podpori, ki jim je na voljo. Sodelovali so tudi tutorji študenti, ki so zanje pripravili delavnico ter jim predstavili ključna digitalna orodja in praktične informacije, ki jih bodo potrebovali pri vsakodnevnem študiju. Popoldan pa smo pozdravili tudi novo generacijo magistrskih študentov.

Začetek novega študijskega leta pa ni potekal le v Brežicah. Že dan prej, 30. septembra, smo v Ljubljani pripravili uvajalni dan za mednarodne študente, ki študirajo na naših študijskih programih v angleškem jeziku. Predstavili smo jim potek študija ter praktične informacije o študiju in življenju v Sloveniji. Del programa sta pripravili tudi naši tutorki za mednarodne študente, ki sta izvedli delavnico za lažji začetek študija in vključevanje v novo okolje.

Prav tako se je 2. oktobra naši akademski sicer za enkrat še na daljavo, priključila tudi skupina mednarodnih študentov, ki se nam za enkrat še niso uspeli pridružiti v živp.

Novo študijsko leto tako začenjamo z domačimi in mednarodnimi študenti, v Brežicah in Ljubljani ter z novo pomembno pridobitvijo, s prostori na Trgu izgnancev 1, ki bodo v prihodnjih letih prostor študija, sodelovanja in fakultetnega dogajanja.

Vsem študentkam in študentom, še posebej tistim, ki letos študij pri nas šele začenjajo, želimo uspešno študijsko leto, polno znanja in novih izkušenj.

Ob svetovnem dnevu turizma, ki ga obeležujemo 27. septembra, je letos v ospredju tema »Digitalna agenda in umetna inteligenca za preoblikovanje turizma«. Odpira razpravo o tem, kako nove tehnologije spreminjajo turizem in kako jih uporabiti za njegov kakovostnejši in odgovornejši razvoj.

Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru ob tem razmišljamo o vlogi umetne inteligence ter o pomenu človeškega znanja, odločanja in medosebnih odnosov pri njenem vključevanju v turizem. Svoj pogled na letošnjo temo sta z nami delili priznani gostujoči strokovnjakinji, prof. dr. Marianna Sigala in prof. dr. Nancy McGehee.

Prof. dr. Marianna Sigala z Univerze v Newcastlu v Avstraliji je strokovnjakinja za digitalne tehnologije ter njihovo uporabo in vplive v turizmu in gostinstvu. Na fakulteti smo jo gostili kot vabljeno predavateljico na mednarodni znanstveni in strokovni konferenci TEDU26 – Wine and Heritage: Tourism Between Tradition and Innovation, ki je med 23. in 25. septembrom 2026 potekala v Brežicah.

V svojem sporočilu poudarja, da je umetna inteligenca že del turizma, njene učinke pa oblikujemo z načinom uporabe. Pomaga nam lahko pri hitrejšem opravljanju nalog, vendar moramo ljudje določati, kaj želimo z njo doseči in zakaj. Prihodnost turizma zato zahteva dejavno človeško vlogo pri usmerjanju tehnologije.

Prof. dr. Nancy McGehee z univerze Virginia Tech v Združenih državah Amerike, ki trenutno gostuje na naši fakulteti, je profesorica s področja hotelirstva in turizma. Njeno raziskovalno in pedagoško delo se osredotoča na razvoj turizma, ki v ospredje postavlja lokalne skupnosti.

Ob pomenu umetne inteligence in digitalizacije izpostavlja tisto, kar turizmu daje posebno vrednost: človeško toplino, gostoljubnost in stike med ljudmi. Opozarja, da moramo te odlike ohranjati tudi ob raziskovanju in uvajanju novih tehnoloških možnosti.

Njuni sporočili nas spodbujata k razmisleku, kako priložnosti umetne inteligence povezati s tistim, kar ostaja bistvo turizma, z ljudmi in njihovimi odnosi.

Vabljeni k ogledu obeh videoizjav.

Obveščamo vas, da je objavljen urnik za zimski semester študijskega leta 2026/27 na povezavi: Wise Timetable.

Urnik se lahko dnevno spreminja, zato vas prosimo za redno spremljanje. Če bo do spremembe urnika prišlo manj kot 48 ur pred predavanjem, boste o tem prejeli obvestilo na svoj študentski e-naslov. Če pa bo sprememba znana več kot 48 ur vnaprej, bo objavljena le v urniku (brez dodatnega obvestila po e-pošti).

Tudi letos so se naši študenti udeležili mednarodnega KIP (BIP) programa Christmas Experience Academy (CEA), ki je v Rovaniemiju združil študente in predavatelje z Univerze na Laponskem (University of Lapland), Univerze v Mariboru (University of Maribor), Univerze v Lizboni (University of Lisbon) in Univerze na Balearskih otokih (University of the Balearic Islands).

Teden je ponudil pester program predavanj in aktivnosti s področij oblikovanja turističnih doživetij, ekonomije doživetij in ustvarjanja vrednosti, imerzivnih tehnologij v turizmu, destinacijskih imaginarijev, turističnih atrakcij, gastronomskih doživetij ter vloge samijske kulture in lokalnega podjetništva v turizmu.

Christmas Experience Academy pa ni ostala le v predavalnicah. Pomemben del programa je predstavljalo spoznavanje turizma neposredno v praksi. Študenti so spoznavali Rovaniemi in njegovo zgodovino, odkrivali lokalno kulinariko in kulturno ponudbo z obiskom Korundi House of Culture ter obiskali Santa Claus Village, Santa's Pets, Husky Park, Glass Resort Igloos, Bearhill Husky in druge ponudnike ter atrakcije.

Teden so zaključili tudi s spoznavanjem ponudbe doživetij, povezanih z enim najbolj prepoznavnih naravnih fenomenov Laponske – severnim sijem.

Iskrena hvala Univerzi na Laponskem (University of Lapland) za povabilo, odlično organizacijo in sodelovanje pri še eni uspešni izvedbi Christmas Experience Academy.

Še razmišljaš o študiju? Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru je še možnost vpisa v študijskem letu 2026/27. Septembra bo odprt rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest za državljane Republike Slovenije in EU državljane.

Dodiplomski študij

Na dodiplomski študij se bo mogoče prijaviti od 23. do 24. septembra 2026 do 10. ure (EU državljani*).

Na voljo sta programa:

• Sodobne turistične prakse – visokošolski strokovni študijski program
• Turizem: sodelovanje in razvoj – univerzitetni študijski program

Podiplomski študij

Na podiplomski študij se bo mogoče prijaviti od 22. do 23. septembra 2026 do 12. ure (EU državljani*).

Na voljo sta programa:

• Turistične destinacije in doživetja – magistrski študijski program
• Sodobne turistične študije – doktorski študijski program (prej obvezen okvirni dogovor s potencialnem mentorjem)

Prijave se bodo oddajale izključno elektronsko preko portala eVŠ. V tem prijavnem roku je potrebno elektronsko priložiti vsa dokazila o zaključku študija.

Vse informacije o študijskih programih, pogojih za vpis, prijavnih rokih in postopku prijave najdete na strani Študiraj turizem:
https://www.ft.um.si/bodoci-studenti/studiraj-turizem/

Za dodatne informacije o prijavi in vpisu se lahko obrnete tudi na Referat za študentske zadeve Fakultete za turizem UM na e naslov: referat.ft@um.si ali v času uradnih ur (vsak dan od 8. 30 do 10. 30 ure in ob sredah od 13. do 15. ure) pokličete na 08 20 57 063 ali 08 20 57 067.

*Prijavijo se lahko le kandidati EU in le tisti kandidati iz ne-EU držav (kandidati tujci), ki za vpis ne potrebujejo uspešno izvedenega intervjuja ali odločbe o priznavanju izobraževanja oziroma so intervju že uspešno opravili ali pridobili odločbo o priznavanju izobraževanja v okviru predhodnih prijavnih rokov.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem kot partnerica v projektu Interreg Euro-MED ECO-SEAROUTES aktivno sodeluje pri razvoju bolj trajnostnih modelov turizma v Sredozemlju. V okviru projekta je 14. in 15. septembra 2026 na slovenski obali potekalo srečanje predstavnikov Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji z Ruiem Gomesom, izvršnim sekretarjem Razširjenega delnega sporazuma o kulturnih poteh Sveta Evrope in direktorjem Evropskega inštituta za kulturne poti.

Na dogodku je sodelovala tudi naša sodelavka dr. Maja Turnšek, ki je predstavila projekt ECO-SEAROUTES ter moderirala razpravo o vlogi kulturnih poti pri spodbujanju trajnostnega turizma v Sredozemlju.

Dogodek je potekal kot spremljevalni dogodek 11. Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij.

Projekt Interreg Euro-MED ECO-SEAROUTES spodbuja ekonavtične poti kot enega od načinov za zmanjševanje pritiska množičnega turizma na sredozemsko obalo. Njegov cilj je preusmerjati turistične tokove z ogroženih in preobremenjenih obalnih območij ter koristi turizma enakomerneje porazdeliti po širši regiji.

Med ključnimi prizadevanji projekta sta:

• preusmerjanje turističnih tokov iz preobremenjenih turističnih središč,
• krepitev sodelovanja na področju trajnostnega turizma v Sredozemlju.

Pot Feničanov predstavlja eno od osrednjih povezovalnih niti projekta ECO-SEAROUTES. Tako ECO-SEAROUTES kot Kulturne poti Sveta Evrope povezuje skupna ambicija: obiskovalce usmerjati k krajem in zgodbam, ki ležijo zunaj ustaljenih turističnih poti.

Slovenija je vključena v 13 Kulturnih poti Sveta Evrope, tri dodatne pobude pa si želijo pridobiti certifikat v prihodnje. Dogodek je bil priložnost za srečanje predstavnikov poti, izmenjavo izkušenj in razpravo o možnostih nadaljnjega sodelovanja.

Del programa je bil tudi obisk Ekološke oljčne kmetije Gramona, ki je bila predstavljena kot primer dobre prakse.

Rui Gomes, izvršni sekretar Razširjenega delnega sporazuma o kulturnih poteh Sveta Evrope in direktor Evropskega inštituta za kulturne poti, je sodeloval tudi na več panelih uradnega programa 11. Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij.

Za projekt je bil posebej pomemben panel »Cultural Routes in Action: Vision for the Future«, ki ga je moderirala Irena Marš z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Sogovorniki so razpravljali o potencialu Kulturnih poti Sveta Evrope kot uveljavljenega modela za uresničevanje ciljev trajnostnega turizma v okviru makroregionalnih strategij EU. Kulturne poti Sveta Evrope imajo pomembno evropsko dodano vrednost, dogodek pa je izpostavil tudi njihov pomen za inovativne in trajnostne naložbe v programskem obdobju 2028–2034.

Po panelu se je razprava 15. septembra nadaljevala v zgodovinski palači Manzioli v Izoli, kjer so se predstavniki Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji srečali z Ruiem Gomesom.

Pogovor je bil osredotočen na trenutno stanje kulturnih poti v Sloveniji, možnosti za nadaljnje sodelovanje ter njihovo vlogo pri doseganju bolj trajnostnega razvoja turizma v Sredozemlju.

Kako se turistične destinacije prilagajajo posledicam podnebnih sprememb? Temu bo namenjen spletni seminar NECSTouR Climate Hub: Climate Adaptation in Tourism Destinations – Resources and Inspiring Practices, ki bo potekal 30. septembra 2026 med 15. in 16. uro.

Na dogodku bo kot gostujoča govorka sodelovala tudi izr. prof. dr. Maja Turnšek z Univerze v Mariboru, Fakultete za turizem. Skupaj z Robertom Wenzlom, vodjo področja trajnostnosti pri Tourismus Niedersachsen, bo predstavila izkušnje in pristope s področja prilagajanja turističnih destinacij podnebnim spremembam. V ospredju bodo primeri iz Slovenije in Spodnje Saške v Nemčiji, izzivi, s katerimi se destinacije srečujejo, ter rešitve in izkušnje, ki jih lahko prenesejo tudi v druga okolja.

Webinar bo predstavil tudi praktična orodja in vire, namenjene regionalnim turističnim organizacijam in destinacijskim organizacijam (DMO), med drugim publikacije in rešitve, razvite v okviru evropskih projektov ter vire Evropske komisije in drugih organizacij. Del srečanja bo namenjen tudi izmenjavi izkušenj med udeleženci.

Dogodek je namenjen članom mreže NECSTouR, udeležba pa je mogoča ob predhodni prijavi.

Več informacij in prijava na spletni strani NECSTouR

V okviru projekta ECO-SEAROUTES, ki se izvaja v programu Interreg Euro-MED in je sofinanciran s strani Evropske unije, bo 14. in 15. septembra 2026 na slovenski Obali potekal dogodek Cultural Routes of the Council of Europe in Slovenia. Partnerica projekta je tudi Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru. Projekt ECO-SEAROUTES se osredotoča na razvoj trajnostnih turističnih modelov, razpršitev turističnih tokov ter zmanjševanje pritiska na obalna območja.

Dogodek bo prvi dan potekal na Ekološki oljčni kmetiji Gramona v Seči, drugi dan pa v Manziolijevi palači v Izoli. Na njem bo aktivno sodelovala tudi naša sodelavka dr. Maja Turnšek. Prvi dan bo sodelovala pri uvodnem delu in predstavitvi projekta ECO-SEAROUTES, 15. septembra pa bo moderirala razpravo »Cultural Routes as mechanism of supporting sustainable tourism in the Mediterranean« z Ruijem Gomesom, izvršnim sekretarjem Razširjenega delnega sporazuma o kulturnih poteh Sveta Evrope in direktorjem Evropskega inštituta kulturnih poti.

V okviru Projekta CROCUS (Obzorje Evropa) smo objavili poročilo, ki zajema podatke iz osmih živih laboratorijev na čezmejnih območjih v 14 evropskih državah

Projekt CROCUS, ki je del raziskovalnega okvirnega programa Obzorje Evropa, je osredotočen na čezmejni kulturni in kreativni turizem na podeželskih in odročnih območjih. V projektu na Univerzi v Mariboru sodelujeta Fakulteta za turizem in Ekonomsko-poslovna fakulteta. Objavili smo skupno poročilo (D4.3), ki temelji na terenskih raziskavah, izvedenih v živih laboratorijih v osmih čezmejnih območij. Ta povezujejo štirinajst evropskih držav. Poročilo, ki vključuje rezultate pridobljene na vzorcu več kot 2.100 prebivalcev, turističnih podjetij in obiskovalcev, vzpostavlja trdno bazo znanja za razvoj trajnostnih modelov kulturnega in kreativnega turizma v nekaterih najbolj specifičnih, a zapostavljenih podeželskih regijah v Evropi.

CILJI PROJEKTA

V okviru delovnega paketa štiri smo dosegli tri medsebojno povezane cilje: prvič, vzpostavitev jedrnih razvojnih ekip za čezmejne žive laboratorije, sestavljenih iz akademskih raziskovalcev in ključnih deležnikov s področja kulturnega in kreativnega turizma; drugič, izvedbo poglobljenih analiz družbeno-ekonomskega, kulturnega, okoljskega in institucionalnega konteksta vsakega območja živega laboratorija; in tretjič, zajemanje neposrednih izkušenj in prednostnih nalog prebivalcev, turističnih podjetnikov in obiskovalcev glede kulturnega in kreativnega turizma. Temeljni cilj je bil uporaba načel oblikovalskega razmišljanja (design thinking) - natančneje faz »soobčutenja« (empathising) in »definiranja« (defining) - za sooblikovanje trajnostnih poslovnih modelov kulturnega in kreativnega turizma, prilagojenih posameznemu čezmejnemu območju.

GEOGRAFSKI OBSEG: OSEM OBMOČIJ ŽIVIH LABORATORIJEV V 14 EVROPSKIH DRŽAVAH

Raziskava obsega osem čezmejnih območij živih laboratorijev, od katerih vsako predstavlja edinstveno kombinacijo kulturne dediščine, naravne krajine in družbeno-ekonomskih razmer, značilnih za podeželske in odročne evropske regije:

• Južna Jutlandija (Danska) – Šlezija-Holštajn (Nemčija)
• Matulji (Hrvaška) – Ilirska Bistrica (Slovenija)
• Mulgimaa (Estonija) – regija Valmiera (Latvija)
• Sondrio (Italija) – Graubünden (Švica)
• Goriška (Slovenija) – Gorica (Italija)
• Dolina Torne: Ylitornio (Finska) – Övertorneå (Švedska)
• Zala (Madžarska) – Pomurske (Slovenija)
• Dobrudža: Silistra in Dobrič (Bolgarija) – Constanța (Romunija) (Romunija)

Čeprav je večina teh območij pretežno podeželskega značaja in se sooča s skupnimi demografskimi izzivi, vključno s staranjem prebivalstva in upadanjem gostote poselitve, jih povezuje bogata snovna in nesnovna kulturna dediščina, ki predstavlja temelj njihovega kulturnega in kreativnega potenciala.

KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVE

Skupno poročilo temelji na vzorcu 2.138 respondentov, kar za 8,6 % presega prvotno zastavljeni cilj glede vzorca. Podatke smo zbrali s spletnim anketiranjem med lokalnimi prebivalci, turističnimi podjetji in obiskovalci ter s intervjuji s ključnimi deležniki. Na vseh območjih živih laboratorijev so najpomembnejše ugotovitve naslednje:

• Kulturna dediščina kot ključni adut. Tako snovna dediščina (zgodovinska mesta, muzeji, arhitektura) kot nesnovna dediščina (lokalne navade, tradicije, jeziki, kulinarika, obrti in pripovedovanje zgodb) so bile prepoznane kot glavna konkurenčna prednost za kulturni in kreativni turizem na vseh osmih območjih. Gastronomija in kulinarična kultura se pojavljata kot posebej osrednji temi z močnim potencialom za razvoj celoletnega turizma.
• Močna podpora lokalne skupnosti turizmu. Prebivalci, podjetja in obiskovalci izražajo široko podporo razvoju in promociji turizma. Skupnosti kažejo globoko navezanost na svoj kraj in vidijo turizem kot dopolnilno, ne pa konkurenčno gonilo lokalne gospodarske vitalnosti.
• Turizem kot gospodarsko gonilo. Turizem je v vseh živih laboratorijih splošno prepoznan kot pomemben generator delovnih mest, poslovnih priložnosti in izboljšanja življenjskega standarda. Kljub temu so opazne tudi skrbi glede naraščajočih življenjskih stroškov in nosilne zmogljivosti okolja, zlasti na območjih z večjim obiskom ali višjo stopnjo turistične razvitosti.
• Vrzel v čezmejnem sodelovanju. Čeprav so neformalne čezmejne aktivnosti pogoste, je oblikovanje in trženje skupnih čezmejnih turističnih storitev še vedno redko. Ta razdrobljenost je prepoznana kot glavna ovira za uresničitev celotnega turističnega potenciala teh območij.
• Izzivi z infrastrukturo in sezonskost. Pomanjkljivosti v infrastrukturi, vključno s slabo prometno dostopnostjo in omejenimi javnimi storitvami na odročnih območjih, in izrazita sezonskost turizma so skupni izzivi, ki kažejo na potrebo po usklajenih, dolgoročnih strategijah upravljanja destinacij.

»V okviru projekta CROCUS smo organizirali osem živih laboratorijev, ki so bili namenjeni spodbujanju razvoja turizma v podeželskih in čezmejnih območjih skozi kulturo in kreativno industrijo. Ta nov način povezovanja deležnikov, ki imajo en skupen cilj, a se hkrati učijo drug od drugega, se medsebojno povezujejo in razvijajo nove načine delovanja, se je izkazal kot dobra rešitev za iskanje več sinergij na tako nerazvitih območjih. Dokazali smo, da s prisluhom skupnostim in deležnikom ter spodbujanjem malce drugačne komunikacije in povezovanja med njimi, lahko ustvarimo dobre lokalne zgodbe z globalnim potencialom.«  
Izr. prof. ddr. Tina Šegota, vodja WP5, Univerza v Mariboru (Slovenija), CROCUS Konzorcij

PARTNERJI RAZISKOVALNEGA KONZORCIJA

Skupno poročilo živih laboratorijev v okviru projekta CROCUS je rezultat prizadevanj vseevropskega konzorcija univerz, raziskovalnih inštitutov in inovacijskih partnerjev: University of Bergamo (Italija), Aalborg University (Danska), University of Oulu (Finska), Tallinn University (Estonija), University of Maribor (Slovenija), University of Pannonia (Madžarska), Zangador Research Institute (Bolgarija), Faculty of Tourism and Hospitality Management, University of Rijeka (Hrvaška), ATLAS-Association for Tourism and Leisure Education (Nizozemska) in Group NAO (Danska).

O PROJEKTU CROCUS

CROCUS (Cross-border Cultural and Creative Tourism in Rural and Remote Areas) je raziskovalni projekt v okviru programa Obzorje Evropa, ki združuje univerze, raziskovalne inštitute in industrijske partnerje iz vse Evrope. Projekt uporablja metodologije oblikovalskega razmišljanja in živih laboratorijev za sooblikovanje inovativnih, trajnostnih poslovnih modelov kulturnega in kreativnega turizma, prilagojenih specifičnim potrebam in prednostim osmih čezmejnih podeželskih območij. Z vključevanjem prebivalcev, lokalnih podjetij in obiskovalcev kot aktivnih udeležencev v raziskovalnem in oblikovalskem procesu želimo v okviru projekta CROCUS obogatiti gospodarsko, kulturno in družbeno vrednost evropske podeželske dediščine, hkrati pa spodbujati čezmejno sodelovanje in rast turizma. Projekt neposredno prispeva k ciljem Evropske unije glede trajnostnega turizma, razvoja podeželja in ohranjanja kulturne dediščine.

Projekt CROCUS Financirano s strani Evropske unije. Horizon Europe Grant Agreement št. 101132454

E-naslov: tina.segota@um.si, borut.milfelner@um.si

Spletna stran: www.crocuseurope.eu