Brezplačno izobraževanje: Zgodbarjenje v turizmu
Kako svojo ponudbo predstaviti skozi zgodbo, ki pritegne, ostane v spominu in obiskovalcem ustvari boljše doživetje?
V okviru projekta InterWine na Fakulteti za turizem UM pripravljamo brezplačno dvodnevno izobraževanje "Zgodbarjenje v turizmu", namenjeno vinarjem, turističnim ponudnikom, ponudnikom nastanitev, turističnim vodičem, rokodelcem, turističnim kmetijam, drugim deležnikom v turizmu, študentom in širši zainteresirani javnosti.
Kje? Fakulteta za turizem UM, Trg izgnancev 1, Brežice
Kdaj? 10. in 11. junija 2026
Ura: 10.00–15.00
Udeležba je brezplačna.
Na izobraževanju boste spoznali, kako oblikovati avtentične in prepričljive zgodbe, z zgodbo ustvariti boljše doživetje za obiskovalce, zgodbarjenje (storytelling) uporabiti pri promociji in komunikaciji z gosti ter povezati lokalno dediščino, vino, prostor in doživetja v celovito turistično zgodbo.
Prijave so obvezne do 3. junija 2026 oziroma do zapolnitve mest. Prijavni obrazec: https://forms.cloud.microsoft/e/4nD5cQruJr
Dodatne informacije: anja.mlakar2@um.si
20. maja 2026 je na Univerzi v Mariboru potekala mednarodna konferenca REX Conference 2026: Rethinking Student Mobility in Higher Education, ki jo je organizirala Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru v okviru projekta REX.
Dogodek je združil več kot 100 udeležencev iz različnih držav in institucij ter ponudil prostor za razpravo o prihodnosti študentske mobilnosti v visokem šolstvu. V ospredju so bili inovativni pristopi k učenju, mednarodnemu sodelovanju in vključevanju digitalnih tehnologij, kot so virtualna resničnost, umetna inteligenca in druga orodja digitalne transformacije.
Konferenco je otvorila izr. prof. dr. Marjetka Rangus, dekanica Fakultete za turizem Univerze v Mariboru. Osrednje keynote predavanje je izvedel dr. Charles Mansfield, ki je predstavil vpoglede v prihodnost visokega šolstva in mednarodne mobilnosti.
V okviru konference so bili predstavljeni tudi rezultati in aktivnosti projekta REX. Projektne vsebine so predstavili partnerji: dr. Vita Petek in dr. Jasna Potočnik Topler z Univerze v Mariboru, dr. Erdem Erten in dr. Kivanc Kilinc z İzmir Institute of Technology, Justine Cauvas z University of Versailles Saint-Quentin-en-Yvelines, Halvard Ones z Western Norway University of Applied Sciences ter Ida Velthoven iz European University Foundation.
Program konference je vključeval štiri panelne sekcije, v katerih so udeleženci razpravljali o virtualni resničnosti v izobraževanju, reflektivnem učenju, umetni inteligenci, digitalni transformaciji ter prihodnosti učenja in mobilnosti. Svoje prispevke so predstavili Miguel Mira, Tjaša Alegro, Kamran Khan, Mihaela Franjić, Fidha Moothedath, dr. Valentina Jošt Lešer, Matteo Zaralli in Filomena Vignjevikj.
Konferenca je bila pomembna priložnost za izmenjavo znanja, predstavitev dobrih praks, mreženje in krepitev mednarodnega sodelovanja med visokošolskimi institucijami ter drugimi deležniki.
Zahvaljujemo se vsem govorcem, partnerjem, udeležencem, organizatorjem in podpornikom, ki so prispevali k uspešni izvedbi REX Conference 2026.
Študenti 2. letnika magistrskega študija v Ljubljani, ki študirajo na angleškem programu, so pri predmetu Praktično usposabljanje 3: Od ideje do izvedbe potovanja načrtovali in izvedli dvodnevni strokovni obisk Gradca.
Obisk je potekal od petka, 22. maja, do sobote, 23. maja 2026. Študenti so Gradec spoznavali kot turistično destinacijo ter obiskali njegove ključne znamenitosti, med drugim mestno hišo, katedralo, grajsko območje, urni stolp, Murinsel – umetni otok na reki Muri – in znamenito deželno orožarno, ki velja za eno najpomembnejših tovrstnih zbirk v Evropi.
Del programa je bil tudi obisk Botaničnega vrta Univerze v Gradcu, kjer so študenti spoznavali bolj zelen, naravoslovni in izobraževalni vidik destinacije.
Poseben poudarek obiska je bil na trajnostni izvedbi. Študenti so v Gradec in nazaj potovali z vlakom, po mestu pa so se premikali s tramvaji.
Celoten program so zasnovali, pripravili in izvedli študenti sami – od načrtovanja poti do izvedbe na terenu. S tem so znanje iz predavalnice prenesli v prakso in iz prve roke spoznali, kaj pomeni organizirati potovanje od začetne ideje do končne izvedbe.
Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru smo v četrtek, 14. maja 2026, gostili okroglo mizo z naslovom Turizem v času globalnih političnih in gospodarskih preobratov, na kateri smo razpravljali o vplivu aktualnih geopolitičnih, varnostnih in gospodarskih razmer na turizem, turistične destinacije ter širše družbeno okolje.
Dogodek je potekal v novih prostorih Fakultete za turizem UM na Trgu izgnancev 1 v Brežicah, razpravo pa je moderirala izr. prof. dr. Marjetka Rangus, dekanica Fakultete za turizem UM.
Na okrogli mizi smo gostili ugledne sogovornike z različnih področij: prof. dr. Andreja Sotlarja s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, strokovnjaka za nacionalno varnost, varnostno politiko in obveščevalno-varnostno dejavnost, prof. dr. Boštjana Udoviča s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, strokovnjaka za diplomacijo, mednarodno politično ekonomijo in razvojne študije, Mateja Knausa, ustanovitelja in direktorja turistične agencije Palma, predsednika Združenja turističnih agencij Slovenije ter predsednika Strateškega sveta Fakultete za turizem UM, in Janeza Stuška, pravnika, varstvoslovca in nekdanjega direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.
Sogovorniki so se teme lotili z različnih strokovnih vidikov – z vidika turizma, turističnih destinacij, mednarodnih odnosov, varnosti, kriznega upravljanja in delovanja turističnega gospodarstva. Razprava je pokazala, da turizem ni ločen od širšega političnega, gospodarskega in varnostnega dogajanja, temveč je z njim tesno povezan. Globalni politični in gospodarski preobrati, varnostni izzivi, vojne, teroristične grožnje, naravne nesreče, zdravstvene krize in druge oblike nestabilnosti neposredno vplivajo na turistične tokove, odločanje turistov, delovanje turističnih ponudnikov ter načrtovanje razvoja destinacij.
V razpravi so se sogovorniki ozrli tudi na pretekle varnostne in krizne dogodke, ki so pomembno zaznamovali sodobna potovanja in spremenili razumevanje varnosti v turizmu. Med drugim so poudarili, da je bil eden pomembnejših prelomnih trenutkov za sodobni turizem teroristični napad 11. septembra 2001, po katerem so se varnostni postopki, potovalne navade in zavedanje tveganj bistveno spremenili. Ob tem so ocenili tudi trenutno stanje v mednarodnem okolju in razmišljali o možnih scenarijih za prihodnost.
Izpostavili so, da so krize postale sestavni del sodobnega turističnega okolja, zato se morajo turistične destinacije in ponudniki odzivati hitro, premišljeno in strateško. Kljub številnim izzivom turizem izkazuje izjemno odpornost in sposobnost hitrega okrevanja. Prav sposobnost prilagajanja, razumevanje širšega družbenega in varnostnega konteksta ter pravočasno upravljanje tveganj so zato ključni za prihodnji razvoj turizma in turističnih destinacij.
V razpravi so se dotaknili tudi vprašanja varnosti kot pomembnega dejavnika pri odločanju za potovanja ter vedenja posameznika pred in med potovanjem. Popolne varnosti ni mogoče zagotoviti, zato je pomembno, da turistični ponudniki, destinacije in predvsem potniki razumejo tveganja ter pri načrtovanju potovanj upoštevajo razmere na posameznih območjih.
Okrogla miza je ponudila aktualen in večplasten premislek o tem, kako se turizem spreminja v času globalnih negotovosti. Sogovorniki so se strinjali, da bodo varnost, stabilnost, zaupanje, predvsem pa prilagodljivost in strateško načrtovanje tudi v prihodnje med ključnimi dejavniki v turizmu – tako v lokalnem okolju kot širše v Evropi in svetu.
Razprava je spomnila, kako je v preteklosti prav sposobnost odzivanja na spremembe in sprejemanje novih danosti ključno vplivalo na izjemno dinamičen razvoj evropske družbe. Spreminjajoča se družbena stvarnost pa hkrati predstavlja tako priložnost za razmislek o vlogi evropske družbe v mednarodnem okolju kot tudi strateški premislek o poslovnih in razvojnih načrtih.
Na Fakulteti za turizem smo izjemno ponosni na doktorski študij in naše doktorske študente, zato pozdravljamo iniciativo, da bo letos 13. maj prvič obeležen kot DAN DOKTORJEV, torej dan, posvečen posameznikom, ki s svojim raziskovalnim delom soustvarjajo prihodnost evropske družbe, znanosti, gospodarstva in kulture. Še posebej, ker ta dan ni le priznanje akademski odličnosti, temveč tudi poklon vztrajnosti, radovednosti in predanosti vseh doktorandk in doktorandov ter doktoric in doktorjev znanosti, ki pomembno prispevajo k razvoju znanja in napredku družbe.
Doktorski študij ne predstavlja le najvišje stopnje izobraževanja. Je tudi ali pa predvsem pot osebne in intelektualne rasti. Raziskovanje pogosto pomeni leta poglobljenega dela, iskanja odgovorov na kompleksna vprašanja, soočanja z negotovostjo ter premikanja meja obstoječega znanja. Prav zato je prav, da ima evropski dan doktorjev poseben pomen, in sicer osveščati o vrednosti raziskovanja, kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti v času hitrih družbenih, tehnoloških in okoljskih sprememb.
Evropa temelji na znanju, inovacijah in sodelovanju. Doktorji znanosti imajo pri tem ključno vlogo, saj s svojim delom prispevajo k razumevanju sveta, razvoju novih rešitev in izboljšanju kakovosti življenja. Njihov vpliv sega daleč preko univerzitetnih okolij: od umetnosti, humanistike in tehnologije do turizma, trajnostnega razvoja, gospodarstva, družbenih ved in medicine.
Prvi evropski dan doktorjev je tudi priložnost za razmislek o pomenu podpore mladim raziskovalcem, ustvarjanju spodbudnega raziskovalnega okolja ter krepitvi povezovanja med akademskim prostorom in družbo. Obenem nas opominja, da je znanje ena najdragocenejših vrednot sodobne Evrope.
Naj bo 13. maj dan, ko se še posebej opomnimo na ključno vlogo raziskovalnega duha, znanstvene radovednosti in vseh, ki verjamejo, da lahko z znanjem spreminjamo svet na bolje.
Študenti 2. letnika magistrskega študijskega programa Turistične destinacije in doživetja so se v okviru predmeta Praktikum 3: Od ideje do izvedbe potovanja odpravili v Malago.
Pri predmetu študenti spoznavajo celoten proces načrtovanja in izvedbe potovanja – od oblikovanja začetne ideje, priprave programa in organizacije posameznih korakov do izvedbe na terenu. Ob tem se preizkusijo tudi v vlogi turističnih vodnikov ter znanje, pridobljeno med študijem, prenesejo neposredno v prakso.
Malaga jim je ponudila dragoceno učno izkušnjo v živahnem mediteranskem okolju, prepletenem s kulturno dediščino, kulinariko in mestnim utripom. Takšne praktične izkušnje so pomemben del študija turizma, saj študentom omogočajo razumevanje destinacije, organizacije potovanj in turističnega vodenja skozi neposredno terensko delo.
V tednu med 20. in 24. aprilom 2026 je Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru gostila Erasmus teden v okviru programa BIP (Blended Intensive Programme) z naslovom “Tasting Trails”: Intensive Program on Food & Wine Tourism Design.
Na mednarodnem programu so sodelovali študenti z Univerze Singidunum (Srbija), Lapland University of Applied Sciences (Finska), Universitat Autònoma de Barcelona (Španija) ter domači študenti Fakultete za turizem UM.
Študenti so v okviru programa razvijali inovativna turistična doživetja s poudarkom na trajnostnem razvoju ter oblikovanju sodobnih turističnih produktov.
Pomemben del programa je predstavljal tudi terenski ogled v Olimju, kjer so obiskali Center Piki, Samostan Olimje, Čokoladnico Olimje, Jelenov greben ter turistično kmetijo Amon, kjer so spoznali lokalno kulinariko in primere dobrih praks.
Delo je potekalo v mednarodnih skupinah, v katerih so študenti razvijali ideje ter jih ob zaključku tudi predstavili.
Teden v Brežicah je bil izrazito povezovalen in poučen – zaznamovali so ga nova znanja, izmenjava izkušenj ter številna druženja.
Pri predmetu Politični vidiki turizma so študenti 1. in 2. letnika magistrskega študija Turistične destinacije in doživetja na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru prisluhnili gostujočemu predavanju red. prof. dr. Boštjana Udoviča s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani z naslovom Geoekonomika 21. stoletja.
Predavatelj je v okviru predavanja obravnaval vpliv aktualnih mednarodnih dogajanj na geoekonomski in geopolitični položaj Slovenije ter njene strateške usmeritve na področju turizma. V razpravo je aktivno vključeval tudi študente ter spodbujal izmenjavo mnenj in razmislek o aktualnih izzivih.
Gostujoče predavanje je potekalo na povabilo dekanice izr. prof. dr. Marjetka Rangus.
Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru tudi v letu 2026 sodeluje kot soorganizatorka mednarodne znanstvene konference Vallis Aurea: Economics and Tourism, ki bo potekala 17. in 18. septembra 2026 v Požegi na Hrvaškem (hibridno).
Konferenca Vallis Aurea poteka že od leta 2008 in se je v tem času razvila v prepoznavno interdisciplinarno znanstveno srečanje, ki povezuje raziskovalce, visokošolske institucije in strokovnjake s področij ekonomije, turizma, trajnostnega razvoja, inovacij in razvoja podeželja. Leta 2026 konferenco organizira Fakulteta za turizem in ruralni razvoj v Požegi Univerze Josipa Juraja Strossmayerja v Osijeku, med soorganizatorji pa so poleg Fakultete za turizem Univerze v Mariboru tudi institucije iz Ukrajine, Indije in Uzbekistana.
Prispevki, predstavljeni na konferenci, bodo objavljeni v konferenčnem zborniku z ISSN številko, vsi oddani prispevki pa bodo vključeni v dvojno slepi recenzentski postopek. Pet najboljših konferenčnih prispevkov bo imelo možnost brezplačne objave razširjene različice v posebni številki revije Sustainable, Smart and Inclusive Perspectives in Tourism and Hospitality, ki je indeksirana v bazi Scopus in uvrščena v Q2.
Konferenca bo vključevala tudi nagrado Best Speaker Award, ki prinaša finančno nagrado za najodličnejši znanstveni prispevek.
Rok za oddajo prispevkov je bil podaljšan do 1. maja 2026. Obvestilo o recenzijah je predvideno 15. maja 2026, končno obvestilo o sprejetju pa 10. junija 2026.
Več informacij o konferenci, razpisu za prispevke in oddaji prispevkov je dostopnih na uradni spletni strani konference: Proceedings of International Conference Vallis Aurea: Economics and Tourism
Drage študentke in študenti Univerze v Mariboru!
Se ob študijskih obveznostih kdaj vprašate, koliko časa namenite sebi?
Študijsko obdobje prinaša številne izzive, ki lahko vplivajo na vaše počutje. Zato Študentsko središče Univerze v Mariboru tudi letos v maju pripravlja Mesec dobrega počutja, namenjen podpori vašemu duševnemu, telesnemu in čustvenemu ravnovesju.
Vabimo vas na raznolike dogodke, kjer boste lahko poskrbeli zase, razvijali zdrave navade ter se povezovali z drugimi študenti in s številnimi strokovnjaki iz gospodarskega in akademskega sveta.
Naj bo maj vaša priložnost, da okrepite dobro počutje in z več energije nadaljujete študijsko leto.
Preverite, kdo vse bo z nami v okviru Meseca dobrega počutja v letu 2026! Podrobnosti poiščite na spletni strani moja.um.si > Mesec dobrega počutja 2026.
Preverite program in se pravočasno prijavite na portalu Dogodki UM.
Prisrčno vabljeni!