Naši študenti na Christmas Experience Academy v Rovaniemiju

Tudi letos so se naši študenti udeležili mednarodnega KIP (BIP) programa Christmas Experience Academy (CEA), ki je v Rovaniemiju združil študente in predavatelje z Univerze na Laponskem (University of Lapland), Univerze v Mariboru (University of Maribor), Univerze v Lizboni (University of Lisbon) in Univerze na Balearskih otokih (University of the Balearic Islands).

Teden je ponudil pester program predavanj in aktivnosti s področij oblikovanja turističnih doživetij, ekonomije doživetij in ustvarjanja vrednosti, imerzivnih tehnologij v turizmu, destinacijskih imaginarijev, turističnih atrakcij, gastronomskih doživetij ter vloge samijske kulture in lokalnega podjetništva v turizmu.

Christmas Experience Academy pa ni ostala le v predavalnicah. Pomemben del programa je predstavljalo spoznavanje turizma neposredno v praksi. Študenti so spoznavali Rovaniemi in njegovo zgodovino, odkrivali lokalno kulinariko in kulturno ponudbo z obiskom Korundi House of Culture ter obiskali Santa Claus Village, Santa's Pets, Husky Park, Glass Resort Igloos, Bearhill Husky in druge ponudnike ter atrakcije.

Teden so zaključili tudi s spoznavanjem ponudbe doživetij, povezanih z enim najbolj prepoznavnih naravnih fenomenov Laponske – severnim sijem.

Iskrena hvala Univerzi na Laponskem (University of Lapland) za povabilo, odlično organizacijo in sodelovanje pri še eni uspešni izvedbi Christmas Experience Academy.

Še razmišljaš o študiju? Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru je še možnost vpisa v študijskem letu 2026/27. Septembra bo odprt rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest za državljane Republike Slovenije in EU državljane.

Dodiplomski študij

Na dodiplomski študij se bo mogoče prijaviti od 23. do 24. septembra 2026 do 10. ure (EU državljani*).

Na voljo sta programa:

• Sodobne turistične prakse – visokošolski strokovni študijski program
• Turizem: sodelovanje in razvoj – univerzitetni študijski program

Podiplomski študij

Na podiplomski študij se bo mogoče prijaviti od 22. do 23. septembra 2026 do 12. ure (EU državljani*).

Na voljo sta programa:

• Turistične destinacije in doživetja – magistrski študijski program
• Sodobne turistične študije – doktorski študijski program (prej obvezen okvirni dogovor s potencialnem mentorjem)

Prijave se bodo oddajale izključno elektronsko preko portala eVŠ. V tem prijavnem roku je potrebno elektronsko priložiti vsa dokazila o zaključku študija.

Vse informacije o študijskih programih, pogojih za vpis, prijavnih rokih in postopku prijave najdete na strani Študiraj turizem:
https://www.ft.um.si/bodoci-studenti/studiraj-turizem/

Za dodatne informacije o prijavi in vpisu se lahko obrnete tudi na Referat za študentske zadeve Fakultete za turizem UM na e naslov: referat.ft@um.si ali v času uradnih ur (vsak dan od 8. 30 do 10. 30 ure in ob sredah od 13. do 15. ure) pokličete na 08 20 57 063 ali 08 20 57 067.

*Prijavijo se lahko le kandidati EU in le tisti kandidati iz ne-EU držav (kandidati tujci), ki za vpis ne potrebujejo uspešno izvedenega intervjuja ali odločbe o priznavanju izobraževanja oziroma so intervju že uspešno opravili ali pridobili odločbo o priznavanju izobraževanja v okviru predhodnih prijavnih rokov.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem kot partnerica v projektu Interreg Euro-MED ECO-SEAROUTES aktivno sodeluje pri razvoju bolj trajnostnih modelov turizma v Sredozemlju. V okviru projekta je 14. in 15. septembra 2026 na slovenski obali potekalo srečanje predstavnikov Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji z Ruiem Gomesom, izvršnim sekretarjem Razširjenega delnega sporazuma o kulturnih poteh Sveta Evrope in direktorjem Evropskega inštituta za kulturne poti.

Na dogodku je sodelovala tudi naša sodelavka dr. Maja Turnšek, ki je predstavila projekt ECO-SEAROUTES ter moderirala razpravo o vlogi kulturnih poti pri spodbujanju trajnostnega turizma v Sredozemlju.

Dogodek je potekal kot spremljevalni dogodek 11. Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij.

Projekt Interreg Euro-MED ECO-SEAROUTES spodbuja ekonavtične poti kot enega od načinov za zmanjševanje pritiska množičnega turizma na sredozemsko obalo. Njegov cilj je preusmerjati turistične tokove z ogroženih in preobremenjenih obalnih območij ter koristi turizma enakomerneje porazdeliti po širši regiji.

Med ključnimi prizadevanji projekta sta:

• preusmerjanje turističnih tokov iz preobremenjenih turističnih središč,
• krepitev sodelovanja na področju trajnostnega turizma v Sredozemlju.

Pot Feničanov predstavlja eno od osrednjih povezovalnih niti projekta ECO-SEAROUTES. Tako ECO-SEAROUTES kot Kulturne poti Sveta Evrope povezuje skupna ambicija: obiskovalce usmerjati k krajem in zgodbam, ki ležijo zunaj ustaljenih turističnih poti.

Slovenija je vključena v 13 Kulturnih poti Sveta Evrope, tri dodatne pobude pa si želijo pridobiti certifikat v prihodnje. Dogodek je bil priložnost za srečanje predstavnikov poti, izmenjavo izkušenj in razpravo o možnostih nadaljnjega sodelovanja.

Del programa je bil tudi obisk Ekološke oljčne kmetije Gramona, ki je bila predstavljena kot primer dobre prakse.

Rui Gomes, izvršni sekretar Razširjenega delnega sporazuma o kulturnih poteh Sveta Evrope in direktor Evropskega inštituta za kulturne poti, je sodeloval tudi na več panelih uradnega programa 11. Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij.

Za projekt je bil posebej pomemben panel »Cultural Routes in Action: Vision for the Future«, ki ga je moderirala Irena Marš z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Sogovorniki so razpravljali o potencialu Kulturnih poti Sveta Evrope kot uveljavljenega modela za uresničevanje ciljev trajnostnega turizma v okviru makroregionalnih strategij EU. Kulturne poti Sveta Evrope imajo pomembno evropsko dodano vrednost, dogodek pa je izpostavil tudi njihov pomen za inovativne in trajnostne naložbe v programskem obdobju 2028–2034.

Po panelu se je razprava 15. septembra nadaljevala v zgodovinski palači Manzioli v Izoli, kjer so se predstavniki Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji srečali z Ruiem Gomesom.

Pogovor je bil osredotočen na trenutno stanje kulturnih poti v Sloveniji, možnosti za nadaljnje sodelovanje ter njihovo vlogo pri doseganju bolj trajnostnega razvoja turizma v Sredozemlju.

Kako se turistične destinacije prilagajajo posledicam podnebnih sprememb? Temu bo namenjen spletni seminar NECSTouR Climate Hub: Climate Adaptation in Tourism Destinations – Resources and Inspiring Practices, ki bo potekal 30. septembra 2026 med 15. in 16. uro.

Na dogodku bo kot gostujoča govorka sodelovala tudi izr. prof. dr. Maja Turnšek z Univerze v Mariboru, Fakultete za turizem. Skupaj z Robertom Wenzlom, vodjo področja trajnostnosti pri Tourismus Niedersachsen, bo predstavila izkušnje in pristope s področja prilagajanja turističnih destinacij podnebnim spremembam. V ospredju bodo primeri iz Slovenije in Spodnje Saške v Nemčiji, izzivi, s katerimi se destinacije srečujejo, ter rešitve in izkušnje, ki jih lahko prenesejo tudi v druga okolja.

Webinar bo predstavil tudi praktična orodja in vire, namenjene regionalnim turističnim organizacijam in destinacijskim organizacijam (DMO), med drugim publikacije in rešitve, razvite v okviru evropskih projektov ter vire Evropske komisije in drugih organizacij. Del srečanja bo namenjen tudi izmenjavi izkušenj med udeleženci.

Dogodek je namenjen članom mreže NECSTouR, udeležba pa je mogoča ob predhodni prijavi.

Več informacij in prijava na spletni strani NECSTouR

V okviru projekta ECO-SEAROUTES, ki se izvaja v programu Interreg Euro-MED in je sofinanciran s strani Evropske unije, bo 14. in 15. septembra 2026 na slovenski Obali potekal dogodek Cultural Routes of the Council of Europe in Slovenia. Partnerica projekta je tudi Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru. Projekt ECO-SEAROUTES se osredotoča na razvoj trajnostnih turističnih modelov, razpršitev turističnih tokov ter zmanjševanje pritiska na obalna območja.

Dogodek bo prvi dan potekal na Ekološki oljčni kmetiji Gramona v Seči, drugi dan pa v Manziolijevi palači v Izoli. Na njem bo aktivno sodelovala tudi naša sodelavka dr. Maja Turnšek. Prvi dan bo sodelovala pri uvodnem delu in predstavitvi projekta ECO-SEAROUTES, 15. septembra pa bo moderirala razpravo »Cultural Routes as mechanism of supporting sustainable tourism in the Mediterranean« z Ruijem Gomesom, izvršnim sekretarjem Razširjenega delnega sporazuma o kulturnih poteh Sveta Evrope in direktorjem Evropskega inštituta kulturnih poti.

V okviru Projekta CROCUS (Obzorje Evropa) smo objavili poročilo, ki zajema podatke iz osmih živih laboratorijev na čezmejnih območjih v 14 evropskih državah

Projekt CROCUS, ki je del raziskovalnega okvirnega programa Obzorje Evropa, je osredotočen na čezmejni kulturni in kreativni turizem na podeželskih in odročnih območjih. V projektu na Univerzi v Mariboru sodelujeta Fakulteta za turizem in Ekonomsko-poslovna fakulteta. Objavili smo skupno poročilo (D4.3), ki temelji na terenskih raziskavah, izvedenih v živih laboratorijih v osmih čezmejnih območij. Ta povezujejo štirinajst evropskih držav. Poročilo, ki vključuje rezultate pridobljene na vzorcu več kot 2.100 prebivalcev, turističnih podjetij in obiskovalcev, vzpostavlja trdno bazo znanja za razvoj trajnostnih modelov kulturnega in kreativnega turizma v nekaterih najbolj specifičnih, a zapostavljenih podeželskih regijah v Evropi.

CILJI PROJEKTA

V okviru delovnega paketa štiri smo dosegli tri medsebojno povezane cilje: prvič, vzpostavitev jedrnih razvojnih ekip za čezmejne žive laboratorije, sestavljenih iz akademskih raziskovalcev in ključnih deležnikov s področja kulturnega in kreativnega turizma; drugič, izvedbo poglobljenih analiz družbeno-ekonomskega, kulturnega, okoljskega in institucionalnega konteksta vsakega območja živega laboratorija; in tretjič, zajemanje neposrednih izkušenj in prednostnih nalog prebivalcev, turističnih podjetnikov in obiskovalcev glede kulturnega in kreativnega turizma. Temeljni cilj je bil uporaba načel oblikovalskega razmišljanja (design thinking) - natančneje faz »soobčutenja« (empathising) in »definiranja« (defining) - za sooblikovanje trajnostnih poslovnih modelov kulturnega in kreativnega turizma, prilagojenih posameznemu čezmejnemu območju.

GEOGRAFSKI OBSEG: OSEM OBMOČIJ ŽIVIH LABORATORIJEV V 14 EVROPSKIH DRŽAVAH

Raziskava obsega osem čezmejnih območij živih laboratorijev, od katerih vsako predstavlja edinstveno kombinacijo kulturne dediščine, naravne krajine in družbeno-ekonomskih razmer, značilnih za podeželske in odročne evropske regije:

• Južna Jutlandija (Danska) – Šlezija-Holštajn (Nemčija)
• Matulji (Hrvaška) – Ilirska Bistrica (Slovenija)
• Mulgimaa (Estonija) – regija Valmiera (Latvija)
• Sondrio (Italija) – Graubünden (Švica)
• Goriška (Slovenija) – Gorica (Italija)
• Dolina Torne: Ylitornio (Finska) – Övertorneå (Švedska)
• Zala (Madžarska) – Pomurske (Slovenija)
• Dobrudža: Silistra in Dobrič (Bolgarija) – Constanța (Romunija) (Romunija)

Čeprav je večina teh območij pretežno podeželskega značaja in se sooča s skupnimi demografskimi izzivi, vključno s staranjem prebivalstva in upadanjem gostote poselitve, jih povezuje bogata snovna in nesnovna kulturna dediščina, ki predstavlja temelj njihovega kulturnega in kreativnega potenciala.

KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVE

Skupno poročilo temelji na vzorcu 2.138 respondentov, kar za 8,6 % presega prvotno zastavljeni cilj glede vzorca. Podatke smo zbrali s spletnim anketiranjem med lokalnimi prebivalci, turističnimi podjetji in obiskovalci ter s intervjuji s ključnimi deležniki. Na vseh območjih živih laboratorijev so najpomembnejše ugotovitve naslednje:

• Kulturna dediščina kot ključni adut. Tako snovna dediščina (zgodovinska mesta, muzeji, arhitektura) kot nesnovna dediščina (lokalne navade, tradicije, jeziki, kulinarika, obrti in pripovedovanje zgodb) so bile prepoznane kot glavna konkurenčna prednost za kulturni in kreativni turizem na vseh osmih območjih. Gastronomija in kulinarična kultura se pojavljata kot posebej osrednji temi z močnim potencialom za razvoj celoletnega turizma.
• Močna podpora lokalne skupnosti turizmu. Prebivalci, podjetja in obiskovalci izražajo široko podporo razvoju in promociji turizma. Skupnosti kažejo globoko navezanost na svoj kraj in vidijo turizem kot dopolnilno, ne pa konkurenčno gonilo lokalne gospodarske vitalnosti.
• Turizem kot gospodarsko gonilo. Turizem je v vseh živih laboratorijih splošno prepoznan kot pomemben generator delovnih mest, poslovnih priložnosti in izboljšanja življenjskega standarda. Kljub temu so opazne tudi skrbi glede naraščajočih življenjskih stroškov in nosilne zmogljivosti okolja, zlasti na območjih z večjim obiskom ali višjo stopnjo turistične razvitosti.
• Vrzel v čezmejnem sodelovanju. Čeprav so neformalne čezmejne aktivnosti pogoste, je oblikovanje in trženje skupnih čezmejnih turističnih storitev še vedno redko. Ta razdrobljenost je prepoznana kot glavna ovira za uresničitev celotnega turističnega potenciala teh območij.
• Izzivi z infrastrukturo in sezonskost. Pomanjkljivosti v infrastrukturi, vključno s slabo prometno dostopnostjo in omejenimi javnimi storitvami na odročnih območjih, in izrazita sezonskost turizma so skupni izzivi, ki kažejo na potrebo po usklajenih, dolgoročnih strategijah upravljanja destinacij.

»V okviru projekta CROCUS smo organizirali osem živih laboratorijev, ki so bili namenjeni spodbujanju razvoja turizma v podeželskih in čezmejnih območjih skozi kulturo in kreativno industrijo. Ta nov način povezovanja deležnikov, ki imajo en skupen cilj, a se hkrati učijo drug od drugega, se medsebojno povezujejo in razvijajo nove načine delovanja, se je izkazal kot dobra rešitev za iskanje več sinergij na tako nerazvitih območjih. Dokazali smo, da s prisluhom skupnostim in deležnikom ter spodbujanjem malce drugačne komunikacije in povezovanja med njimi, lahko ustvarimo dobre lokalne zgodbe z globalnim potencialom.«  
Izr. prof. ddr. Tina Šegota, vodja WP5, Univerza v Mariboru (Slovenija), CROCUS Konzorcij

PARTNERJI RAZISKOVALNEGA KONZORCIJA

Skupno poročilo živih laboratorijev v okviru projekta CROCUS je rezultat prizadevanj vseevropskega konzorcija univerz, raziskovalnih inštitutov in inovacijskih partnerjev: University of Bergamo (Italija), Aalborg University (Danska), University of Oulu (Finska), Tallinn University (Estonija), University of Maribor (Slovenija), University of Pannonia (Madžarska), Zangador Research Institute (Bolgarija), Faculty of Tourism and Hospitality Management, University of Rijeka (Hrvaška), ATLAS-Association for Tourism and Leisure Education (Nizozemska) in Group NAO (Danska).

O PROJEKTU CROCUS

CROCUS (Cross-border Cultural and Creative Tourism in Rural and Remote Areas) je raziskovalni projekt v okviru programa Obzorje Evropa, ki združuje univerze, raziskovalne inštitute in industrijske partnerje iz vse Evrope. Projekt uporablja metodologije oblikovalskega razmišljanja in živih laboratorijev za sooblikovanje inovativnih, trajnostnih poslovnih modelov kulturnega in kreativnega turizma, prilagojenih specifičnim potrebam in prednostim osmih čezmejnih podeželskih območij. Z vključevanjem prebivalcev, lokalnih podjetij in obiskovalcev kot aktivnih udeležencev v raziskovalnem in oblikovalskem procesu želimo v okviru projekta CROCUS obogatiti gospodarsko, kulturno in družbeno vrednost evropske podeželske dediščine, hkrati pa spodbujati čezmejno sodelovanje in rast turizma. Projekt neposredno prispeva k ciljem Evropske unije glede trajnostnega turizma, razvoja podeželja in ohranjanja kulturne dediščine.

Projekt CROCUS Financirano s strani Evropske unije. Horizon Europe Grant Agreement št. 101132454

E-naslov: tina.segota@um.si, borut.milfelner@um.si

Spletna stran: www.crocuseurope.eu

Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru se je v ponedeljek, 31. avgusta 2026, z zaključnim spletnim srečanjem uradno zaključila mednarodna Poletna šola dobrih zgodb: literarni, filmski in vinski turizem. Osrednji del poletne šole je med 23. in 29. avgustom potekal v Brežicah, kjer je teden dni povezoval več kot 30 študentov iz desetih evropskih univerz, ki so na predavanjih, pri terenskem delu in ob številnih doživetjih spoznavali zgodbarjenje ter literarni, filmski in vinski turizem.

Poletno šolo je Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru pripravila v sodelovanju z Občino Brežice, Festivalom evropskega filma Brežice, Zavodom za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, Knjižnico Brežice in Posavskim muzejem Brežice.

Ob zaključku poletne šole je bilo še posebej dragoceno, da so tuji študenti in predavatelji iz Brežic odšli ne le z novim znanjem, ampak tudi z izkušnjo brežiške gostoljubnosti, pristnim stikom z lokalnim okoljem in številnimi novimi zgodbami.

Vodja poletne šole prof. dr. Jasna Potočnik Topler poudarja:

»Ena najlepših stvari, ki smo jo lahko ponudili našim študentom iz tujine, je bila možnost, da so bile celotne Brežice z okolico naša predavalnica. Namesto da bi o destinaciji govorili zgolj v učilnici, smo jo lahko skupaj z njimi opazovali, doživljali, raziskovali in spoznavali skozi konkretne primere dobrih praks. Navdušila sta nas Posavski muzej, vodenje po njem, gostoljubnost ob domači hrani in lokalnem vinu z degustacijo presenečenja, za odlično zabavo študentov je poskrbel MC Brežice, kjer smo imeli tudi sprejem s pogostitvijo prvi večer v Brežicah. Študenti so bili navdušeni na Knjižnico Brežice, nad starim brežiškim mostom, ki je prav med poletno šolo dopolnil 120 let, močan pečat so pustili filmi, še najbolj posebej zanje izbran Belo se pere na 90. Doživetij je bilo veliko. Študenti so se tako učili na prijeten, neposreden in izkustven način: skozi ljudi, prostor, zgodbe, kulturno dediščino, dogodke, institucije in vse tisto, kar destinacijo pravzaprav dela živo. Posebej pomembno je, da smo lahko študentom in predavateljem iz tujine pokazali tudi nekaj, kar je na turističnih destinacijah pogosto največji izziv, to je sodelovanje. Sodelovanje med različnimi institucijami, področji, strokami in posamezniki. Prav takšno povezovanje je tisto, o čemer pogosto govorimo v teoriji, v Brežicah pa smo gostom iz Evrope in tudi dvema udeležencema iz Azije lahko pokazali, kako je mogoče to teorijo prenesti v prakso. Pokazali smo jim, da lahko literatura, film, vino, kultura, turizem, izobraževanje in lokalno okolje skupaj ustvarijo nekaj, česar posamezen partner sam ne bi mogel ustvariti.«

Poletna šola je tako že med svojim nastajanjem in izvedbo prerasla okvir fakultetnega projekta ter postala skupna brežiška zgodba. Nastala je prav zaradi pripravljenosti različnih ljudi in organizacij, da povežejo svoje znanje, izkušnje in poglede ter skupaj ustvarijo nekaj novega.

Brežice kot prostor učenja in doživetij

Pomemben del programa ni potekal le v predavalnicah, ampak neposredno na terenu. Udeleženci so na predavanjih, delavnicah, obiskih in srečanjih spoznavali, kako lahko zgodbe, kulturna dediščina, film, vino in lokalno okolje skupaj oblikujejo identiteto turistične destinacije.

Obiskali so brežiški grad, kjer domuje Posavski muzej Brežice, in ob vodenem ogledu spoznavali dediščino kraja, obisk pa zaključili s pogostitvijo in degustacijo vin v grajski kleti. Del programa je bil namenjen tudi vinu, vinski kulturi in etnologiji ter vprašanju, kako lahko lokalne posebnosti, tradicija in zgodbe ljudi postanejo del sodobnih turističnih doživetij.

Brežice so udeleženci spoznavali tudi zunaj programa poletne šole. Podali so se na Šentvid nad Brežicami, ob večerih pa se vključili v kulturno in družabno dogajanje v mestu.

Pomemben del letošnje poletne šole je bila tudi povezanost s Festivalom evropskega filma Brežice. Udeleženci so si v okviru festivalskega dogajanja ogledali slovenski film Belo se pere na devetdeset ter tako vsebine, povezane s filmom in filmskim turizmom, povezali z neposredno festivalsko izkušnjo in pogovorom z ustvarjalci.

Večerno dogajanje je dopolnjevalo tudi Poletje v parku, ki je s koncerti ponudilo še eno priložnost za druženje in spoznavanje poletnega utripa Brežic.

Nova znanja in izkušnja, ki ostane

Odzivi tujih študentov in predavateljev so bili izjemno pozitivni. Posebej dragoceno je bilo slišati, da so poleg novih znanj in strokovnih vsebin v Brežicah dobili tudi pristno izkušnjo kraja, ljudi in načina sodelovanja, ki jo bodo odnesli s seboj domov.

Mednarodno okolje je bilo ena pomembnejših vrednosti poletne šole. Študenti iz različnih držav so v Brežice prinesli različna kulturna ozadja in poglede, skupno delo in druženje pa sta ustvarila prostor za izmenjavo izkušenj ter nova osebna in strokovna poznanstva. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da so imeli študenti iz tujine možnost prisluhniti odličnim profesorjem in asistentom Fakultete za turizem in hkrati številnih vrhunskim profesorjem iz tujine. Kakovost akademskega programa je dodatno priznanje fakulteti, univerzi in Brežicam, saj dokazuje odlično vpetost v mednarodno okolje.

Osrednji del poletne šole v Brežicah se je v soboto, 29. avgusta, zaključil s podelitvijo certifikatov o uspešno opravljenem programu. Udeležencem je ob zaključku čestitala dekanica Fakultete za turizem Univerze v Mariboru izr. prof. dr. Marjetka Rangus, nagovorila pa jih je tudi direktorica Festivala evropskega filma Brežice Mojca Florjanič. Poletna šola se je nato 31. avgusta tudi uradno zaključila z zaključnim spletnim srečanjem.

Po tednu, posvečenem dobrim zgodbam, se je ena najlepših zapisala prav skozi sodelovanje ljudi in organizacij, ki so skupaj Brežice za nekaj dni spremenili v mednarodno predavalnico.

Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru se ob zaključku zahvaljuje Občini Brežice, Zavodu za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, Festivalu evropskega filma Brežice, Knjižnici Brežice, Posavskemu muzeju Brežice ter vsem drugim sodelujočim, predavateljem, lokalnim ponudnikom in posameznikom, ki so s svojim znanjem, gostoljubnostjo in pripravljenostjo za sodelovanje soustvarili letošnjo Poletno šolo dobrih zgodb.

Dodiplomski študij (visokošolski strokovni in univerzitetni študij)

Državljani EU: 20.–27. avgust 2026
Trenutno poteka drugi prijavni rok.

Državljani držav nečlanic EU: 3.–4. september 2026
Drugi prijavni rok bo odprt dva dni.

Podiplomski študij (magistrski in doktorski študij)

Državljani EU: do 4. septembra 2026
Prvi prijavni rok je še odprt.

Državljani držav nečlanic EU: 24. avgust–4. september 2026

Vse prijave potekajo elektronsko prek portala eVŠ.

Za dodatne informacije smo na voljo na e-naslovu referat.ft@um.si ali telefonski številki 08 20 57 067.

Več: https://www.ft.um.si/bodoci-studenti/studiraj-turizem/#studijski-programi

Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru bo v sodelovanju z lokalnimi partnerji Občino Brežice, Festivalom evropskega filma, ZPTM Brežice, Posavskim muzejem in Knjižnico Brežice med 23. in 29. avgustom 2026 v Brežicah izvedla mednarodno poletno šolo Summer School of Good Stories: Literary, Film and Wine Tourism (Poletna šola dobrih zgodb: literarni, filmski in vinski turizem). V njej bo sodelovalo skoraj 50 študentov z več kot desetih evropskih univerz, ki bodo skozi predavanja, delavnice, terensko delo in srečanja z lokalnimi deležniki raziskovali vlogo zgodb v literarnem, filmskem in vinskem turizmu.

Poletna šola, ki jo Fakulteta pripravlja v sodelovanju z Oddelkom za uporabne komunikacijske študije Univerze v Zadru in partnerji iz domačega okolja, je zasnovana kot kombinirani intenzivni program Erasmus+ oziroma BIP. Prvo spletno srečanje z udeleženci bo potekalo v četrtek, 20. avgusta, osrednji del programa pa od nedelje, 23. avgusta, do sobote, 29. avgusta, v Brežicah. Program se bo zaključil s spletnim vrednotenjem 31. avgusta.

Otvoritev poletne šole v novih prostorih Fakultete za turizem

Slavnostna otvoritev poletne šole bo v nedeljo, 23. avgusta 2026, ob 16. uri v novih prostorih Fakultete za turizem UM na Trgu izgnancev 1 v Brežicah.

Udeležence bodo ob začetku programa nagovorili predstavniki Univerze v Mariboru, Fakultete za turizem ter župan Občine Brežice Ivan Molan, podžupanja Občine Brežice in soustanoviteljica Festivala evropskega filma Brežice Mojca Florjanič ter ustanovitelj in programski direktor festivala dr. Aleš Pavlin.

Otvoritvi bo sledilo predavanje vodje poletne šole, prof. dr. Jasne Potočnik Topler, z naslovom Turizem kot pripoved: moč zgodbe pri interpretaciji kraja oziroma ko se srečajo literatura, film in vino (Tourism as Narrative: The Power of Story in Interpreting Place, or When Literature, Film and Wine Meet). Že prvi večer bodo udeleženci obiskali tudi Mladinski center Brežice, kjer jih čaka sprejem in krajša predstavitev Brežic kot mladim prijazne, ustvarjalne, kulturne in turistične občine.

Brežice kot mednarodna učilnica turizma

Osrednja tema poletne šole je zgodbarjenje kot pomembno orodje sodobnega turizma. Program povezuje akademska spoznanja s praktičnimi delavnicami, ustvarjalnim delom in doživetji v lokalnem okolju. Študenti se bodo ukvarjali z vprašanjem, kako lahko zgodbe o prostoru, literaturi, filmu, kulturni dediščini in vinu postanejo osnova za privlačna in avtentična turistična doživetja.

Prvi vsebinski sklop bo namenjen literarnemu turizmu in zgodbam krajev. Udeleženci bodo spoznavali literarne poti, vlogo kraja kot lika v zgodbi in različne načine interpretacije prostora. V sodelovanju s Knjižnico Brežice se bodo odpravili tudi na literarni sprehod po mestu ter se povezali s turističnimi vodniki iz Slovenije in tujine.

Filmski del programa bo namenjen vlogi filma pri podobi in prepoznavnosti turističnih destinacij. Študenti bodo raziskovali, kako filmske zgodbe oblikujejo zaznavanje krajev in kako je mogoče filmsko prizorišče razviti v turistični produkt. Obravnavali bodo tudi uporabo virtualne resničnosti in sodobnih tehnologij pri turističnem vodenju ter sodelovali na filmskih projekcijah in pogovorih z ustvarjalci.

Pomemben del poletne šole bo predstavljal tudi vinski turizem. Predavanja, senzorična delavnica in obisk lokalne vinske kleti bodo udeležencem omogočili spoznavanje načinov, kako vinsko dediščino, okušanje vina in zgodbe vinarjev vključiti v celovita turistična doživetja.

Program dopolnjujejo delavnice potopisnega in ustvarjalnega pisanja, v okviru katerih bodo študenti v mednarodnih skupinah razvijali lastne zamisli za literarne, filmske in vinske itinerarje. Nastale projekte bodo v petek, 28. avgusta, predstavili pod skupnim naslovom Dobre zgodbe kot turistični produkt (Good Stories as a Tourism Product).

Povezovanje s Festivalom evropskega filma Brežice

Poletna šola je letos tesno povezana s Festivalom evropskega filma Brežice, ki bo v mestu potekal od 26. do 29. avgusta 2026. Študenti bodo obiskovali filmske projekcije, sodelovali v pogovorih s filmskimi ustvarjalci ter analizirali, kako film pripoveduje zgodbe o krajih in vpliva na zanimanje obiskovalcev za destinacije.

Povezava med poletno šolo in festivalom bo omogočila neposreden stik med študenti, raziskovalci, turističnimi strokovnjaki, filmskimi ustvarjalci in lokalnim okoljem. Brežice tako ne bodo zgolj gostitelj poletne šole, temveč bodo postale njen osrednji učni prostor, mesto, v katerem se srečujejo zgodbe, dediščina, film, vino in sodobni turizem.

Pri izvedbi programa bodo sodelovali domači in tuji predavatelji ter strokovnjaki z Univerze v Mariboru, Univerze v Zadru, Univerze v Črni gori, Univerze Algarve, turistične šole CETT Barcelona in drugih partnerskih ustanov. V program so vključeni tudi Posavski muzej Brežice, Knjižnica Brežice, Občina Brežice, Festival evropskega filma Brežice, Društvo regionalnih turističnih vodnikov Slovenije ARGOS in turistični vodniki iz Slovenije in tujine  ter lokalni ponudniki.

Mednarodna poletna šola bo udeležencem omogočila pridobivanje novih znanj, medkulturno sodelovanje in ustvarjanje konkretnih turističnih produktov, hkrati pa bo prispevala k mednarodni prepoznavnosti Brežic kot univerzitetnega mesta, mesta zgodb, kulture in ustvarjalnih turističnih doživetij.

Program poletne šole si lahko ogledate TUKAJ.

Objavili smo razpis za bivanje v študentskih stanovanjih Fakultete za turizem UM za prihajajoče študijsko leto ter aktualni seznam zasebnih ponudnikov nastanitev v Brežicah, ki študentom nudijo ležišča.

Podrobnejše informacije o možnostih bivanja in razpisu s prilogami so dostopne na spletni strani Fakultete za turizem na povezavi: https://www.ft.um.si/bodoci-studenti/studentsko-zivljenje/#bivanje

Študentom svetujemo, da možnosti nastanitve preverijo pravočasno. Za pomoč se lahko obrnejo tudi na kontakt tadeja.smukovic@um.si.