Trije študentski projekti PUŠ na Fakulteti za turizem UM
Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru sta se oz. se zaključujejo trije študentski projekti, izvedeni v okviru javnega razpisa Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024–2027 oziroma PUŠ v delovno okolje 2024–2027 – 2. odpiranje, ki se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji.
Projekti so študentom omogočili neposredno povezovanje znanstveno-raziskovalnega dela z izzivi iz prakse ter sodelovanje z različnimi partnerji iz delovnega okolja.
V projektu »Zeleni koordinator – priložnosti za umeščanje nove okoljsko ozaveščene generacije mladih v turizem«, ki se je izvajal od oktobra 2025 do maja 2026, so študenti v sodelovanju s Termami Čatež raziskovali problematiko odpadne hrane v hotelskem samopostrežnem bifeju. Izvedli so meritve odpadne hrane, analizirali vedenjske vzorce gostov ter pripravili strokovno poročilo z meritvami in priporočili za nadaljnje uvajanje trajnostnih praks v hotelskem gostinstvu. Delovna mentorja pri projektu sta bila Marjan Pacek in Marija Cvetkovič Vogrinc iz Term Čatež, pedagoška mentorica pa asist. dr. Jerneja Šavrič.
Projekt »Kako analizirati podatke? Znanstveno-raziskovalne metode in primeri za študente« se je izvajal od januarja do maja 2026. Partnerica projekta iz delovnega okolja je bila Nina Meglič Ćutuk, magistrica družboslovne informatike in ustanoviteljica podjetja Simpl Statistika, pedagoška mentorica pa asist. Mihaela Franjić. Študenti so skozi projekt spoznavali raziskovalne metode, načrtovanje raziskav, pripravo anketnih vprašalnikov, statistično analizo podatkov, interpretacijo rezultatov ter najpogostejše napake pri raziskovalnem delu. Rezultat projekta sta priročnik, pripravljen v okolju Canva, ter osnutek monografije, ki bosta služila kot učni gradivi za prihodnje generacije študentov.
Tretji projekt, »Obrazi Brežic: Trajnost skozi objektiv«, je usmerjen v raziskovanje lokalne dediščine, trajnosti in turistične ponudbe Brežic. Študenti so raziskovali 32 znamenitosti Brežic, zbirali fotografsko gradivo, iskali stare črno-bele fotografije, pripravljali digitalni katalog in spletni arhiv, razvijali idejo tematske pešpoti ter ustvarjali video vsebine. Projekt poteka pod mentorstvom viš. pred. dr. Biljane Božinovski in Davida Pokupca s Fakultete za turizem UM ter Ane Ponikvar iz Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice. Dogodek projekta, kjer bodo študenti prikazali rezultate, bo potekal 8. junija 2026 ob 18. uri v predavalnici 4 Fakultete za turizem UM, projekt se zaključuje končuje konec junija.
V projektih so sodelovali študenti različnih fakultet, med drugim Fakultete za turizem, Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za organizacijske vede, Medicinske fakultete in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Sodelovanje je študentom omogočilo pridobivanje praktičnih izkušenj, razvijanje raziskovalnih kompetenc ter razumevanje pomena povezovanja akademskega znanja z realnimi potrebami gospodarstva, negospodarstva in lokalnega okolja.
Vsem sodelujočim študentom, mentorjem in partnerjem čestitamo za uspešno izvedbo projektov.
Študentski svet Fakultete za turizem Univerze v Mariboru zbira prijave za tutorje študente za študijsko leto 2026/2027.
Objavljamo SKLEP o razpisu postopka kandidiranja in imenovanja tutorjev študentov na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru. Obrazci za kandidaturo so priloga objavljenega sklepa.
Tutorstvo je pomemben del podpore študentom, saj omogoča lažje vključevanje v študijsko okolje, pomoč pri razumevanju študijskega procesa, izmenjavo izkušenj ter spodbujanje uspešnega študija. Tutorji študenti imajo pomembno vlogo predvsem pri podpori mlajšim študentom, mednarodnim študentom ter študentom, ki se med študijem srečujejo z različnimi vprašanji ali izzivi.
Razpisana mesta
Za študijsko leto 2026/2027 se zbirajo prijave za naslednja tutorska mesta:
- 2 tutorja študenta na rednem VS programu,
- 2 tutorja študenta na izrednem VS programu,
- 1 tutorja študenta na rednem UN programu,
- 1 tutorja študenta na rednem MAG programu,
- 1 tutorja študenta na izrednem MAG programu.
Izmed izbranih kandidatov bo komisija določila tudi koordinatorja tutorjev študentov in tutorja za študente s posebnimi potrebami.
Kdo se lahko prijavi?
Za tutorja študenta lahko kandidirajo študenti FT UM, ki izpolnjujejo pogoje, določene z internimi navodili o izvajanju tutorskega sistema na Fakulteti za turizem UM.
Pri izbiri kandidatov se bodo upoštevale predvsem komunikativnost, pozitiven odnos do tutorskega dela, poznavanje študijskega procesa na FT UM, sposobnost sprejemanja in upoštevanja mnenj drugih, poznavanje širše študentske problematike ter aktivno sodelovanje pri obštudijskih dejavnostih.
Za tutorje na izrednem študiju je poseben pogoj tudi dobro sporazumevanje v svetovnem tujem jeziku. Tutor za študente s posebnimi potrebami mora izkazati razumevanje oblik posebnih potreb oziroma invalidnosti ter poznavanje ukrepov za odpravljanje ovir za študente s posebnimi potrebami.
Obveznosti in nagrada za delo
Izbrani študenti tutorji bodo v študijskem letu 2026/2027 vključeni v tutorski sistem FT UM. Redno se bodo srečevali s študenti skupine, ki jim bo določena, in jim nudili pomoč. Minimalno število srečanj v študijskem letu je pet.
Tutorji bodo o svojem delu vodili evidenco in redno poročali koordinatorju tutorskega sistema na FT UM. Za svoje delo bodo finančno nagrajeni, pri čemer je urna postavka za tutorstvo 20 % višja od minimalne študentske urne postavke.
Tutorsko delo obsega srečevanje s študenti, priprave na srečanja ter sodelovanje na dogodkih, povezanih s tutorskim sistemom.
Izbrani tutorji se bodo septembra 2026 udeležili uvodnega usposabljanja za tutorje študente, ki ga organizira rektorat Univerze v Mariboru in bo potekalo na daljavo prek MS Teams, ter usposabljanja na FT UM, ki bo potekalo v živo v Brežicah. Stroški prevoza na usposabljanje v Brežicah bodo povrnjeni.
Študentom, ki so uvodno usposabljanje uspešno opravili že v preteklih letih in se ponovno prijavljajo na razpis, se usposabljanja ni treba ponovno udeležiti.
Rok in način prijave
Kandidati morajo izpolnjeno in podpisano kandidaturo na predpisanem obrazcu, skupaj s prilogami, poslati najkasneje do srede, 10. junija 2026, do 11.00. Prijavo pošljite po elektronski pošti na naslov: referat.ft@um.si V zadevo sporočila je treba zapisati: "Kandidatura za tutorja študenta FT". Kandidature oddane po navedenem roku bodo zavržene kot prepozne.
Postopek izbire
Komisija za izbor študentov tutorjev se bo sestala v sredo, 10. junija 2026, po 11.00 in pregledala prispele prijave. Po potrebi bo s kandidati opravila tudi ustni razgovor, in sicer najkasneje v petih delovnih dneh po odprtju prijav.
Tutorje študente, koordinatorja tutorjev študentov in tutorja za študente s posebnimi potrebami imenuje Senat FT UM za obdobje enega študijskega leta. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni po elektronski pošti.
Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru bo sredi junija gostila prof. dr. Fatemo Kawaf z Nottingham Trent University iz Združenega kraljestva, priznano raziskovalko na področju digitalnega marketinga, vizualnih metod in raziskovanja digitalnih izkušenj.
Na Fakulteti za turizem UM bo izvedla dvodnevno delavnico z naslovom Capturing Digital and AI-mediated Experience: A Screencast Videography Approach, ki bo potekala v torek, 16. junija, in sredo, 17. junija 2026, na Fakulteti za turizem UM v Brežicah (P4, na naslovu Trg izgnancev 1). Prijave potekajo v prijavnem obrazcu.
Delavnica bo udeležencem predstavila Screencast Videography (SCV) kot vizualno in kvalitativno raziskovalno metodo za preučevanje digitalnih izkušenj, vključno z vse bolj aktualnimi interakcijami med ljudmi in umetno inteligenco. Namenjena je udeležencem z različnimi ravnmi predznanja, tudi tistim, ki se z vizualnimi metodami doslej še niso podrobneje srečali.
Še posebej vabljeni so doktorski študenti vseh letnikov, asistenti, raziskovalci in pedagoški sodelavci, prav tako pa tudi vsi drugi, ki jih zanimajo sodobni kvalitativni raziskovalni pristopi, digitalne izkušnje, umetna inteligenca, vizualne metode, potrošniške raziskave, digitalni marketing in raziskovanje uporabniških interakcij v digitalnih okoljih.
O gostujoči profesorici
Prof. dr. Fatema Kawaf je profesorica digitalnega marketinga in direktorica raziskovalne skupine Marketing and Consumer Studies Research Group na Nottingham Trent University. Je inovatorka na področju vizualnih metod in ustanoviteljica metode Screencast Videography, kvalitativne vizualne metode za raziskovanje digitalnih izkušenj in interakcij.
Je tudi predsednica skupine UK Academy of Marketing Visual Methods SIG. Njeno nagrajeno raziskovalno delo se umešča na presečišče digitalnega marketinga, potrošniških raziskav in informacijskih sistemov ter je objavljeno v uglednih znanstvenih revijah s področja marketinga in informacijskih sistemov.
Vsebina delavnice
Prvi dan delavnice bo namenjen razumevanju filozofskih in metodoloških temeljev metode SCV. Udeleženci bodo spoznali njena vizualna, interpretativna in izkustvena izhodišča, razmišljali o vrstah raziskovalnih vprašanj, ki jih je mogoče nasloviti s to metodo, ter začeli oblikovati raziskovalno vprašanje za svoje področje zanimanja.
Drugi dan bo delavnica prešla od metodološkega načrtovanja k praktičnemu delu. Udeleženci bodo nadgradili svoja raziskovalna vprašanja, razmišljali o praktičnih in etičnih vidikih zbiranja screencast podatkov ter pripravili kratek screencast video. V nadaljevanju se bodo seznanili tudi z začetnimi koraki analize podatkov, od opazovanja in opisa do kodiranja, interpretacije in oblikovanja raziskovalnih uvidov.
Ob koncu delavnice bodo udeleženci pridobili razumevanje, kako lahko metodo SCV uporabijo pri raziskovanju digitalnih in z umetno inteligenco posredovanih izkušenj, ter oblikovali osnovo manjšega raziskovalnega načrta, ki ga bodo lahko nadalje razvijali v svojem raziskovalnem, pedagoškem ali strokovnem delu.
Program delavnice
1. dan: Foundations and Fieldwork
Torek, 16. junij 2026
| Ura | Vsebina |
|---|---|
| 9.30–10.00 | Prihod, kava in odprtje delavnice |
| 10.00–12.00 | Philosophical and Methodological Foundations |
| 12.00–12.30 | Odmor za kavo |
| 12.30–14.00 | Methodological A–Z of SCV |
2. dan: Analysis, Theorising, and Dissemination
Sreda, 17. junij 2026
| Ura | Vsebina |
|---|---|
| 11.00–11.30 | Prihod in kava |
| 11.30–13.30 | Screencasting in Action |
| 13.30–14.00 | Odmor za kavo |
| 14.00–16.00 | SCV Data Analysis |
| 16.00–16.30 | Zaključek delavnice in refleksija |
| 18.00–20.00 | Družabna večerja v Reset Brewery, Brežice |
Družabna večerja je na lastne stroške udeležencev.
Prijava
Zaradi lažje organizacije prosimo za prijavo do 1. junija 2026 prek prijavnega obrazca: Workshop Capturing Digital and AI-mediated Experience: A Screencast Videography Approach – Izpolnite obrazec
Vljudno vabljeni vsi zainteresirani. Delavnica predstavlja priložnost za spoznavanje sodobne raziskovalne metode, ki odpira nove možnosti za preučevanje digitalnih, vizualnih in z umetno inteligenco podprtih izkušenj.
Kako svojo ponudbo predstaviti skozi zgodbo, ki pritegne, ostane v spominu in obiskovalcem ustvari boljše doživetje?
V okviru projekta InterWine na Fakulteti za turizem UM pripravljamo brezplačno dvodnevno izobraževanje "Zgodbarjenje v turizmu", namenjeno vinarjem, turističnim ponudnikom, ponudnikom nastanitev, turističnim vodičem, rokodelcem, turističnim kmetijam, drugim deležnikom v turizmu, študentom in širši zainteresirani javnosti.
Kje? Fakulteta za turizem UM, Trg izgnancev 1, Brežice
Kdaj? 10. in 11. junija 2026
Ura: 10.00–15.00
Udeležba je brezplačna.
Na izobraževanju boste spoznali, kako oblikovati avtentične in prepričljive zgodbe, z zgodbo ustvariti boljše doživetje za obiskovalce, zgodbarjenje (storytelling) uporabiti pri promociji in komunikaciji z gosti ter povezati lokalno dediščino, vino, prostor in doživetja v celovito turistično zgodbo.
Prijave so obvezne do 3. junija 2026 oziroma do zapolnitve mest. Prijavni obrazec: https://forms.cloud.microsoft/e/4nD5cQruJr
Dodatne informacije: anja.mlakar2@um.si
20. maja 2026 je na Univerzi v Mariboru potekala mednarodna konferenca REX Conference 2026: Rethinking Student Mobility in Higher Education, ki jo je organizirala Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru v okviru projekta REX.
Dogodek je združil več kot 100 udeležencev iz različnih držav in institucij ter ponudil prostor za razpravo o prihodnosti študentske mobilnosti v visokem šolstvu. V ospredju so bili inovativni pristopi k učenju, mednarodnemu sodelovanju in vključevanju digitalnih tehnologij, kot so virtualna resničnost, umetna inteligenca in druga orodja digitalne transformacije.
Konferenco je otvorila izr. prof. dr. Marjetka Rangus, dekanica Fakultete za turizem Univerze v Mariboru. Osrednje keynote predavanje je izvedel dr. Charles Mansfield, ki je predstavil vpoglede v prihodnost visokega šolstva in mednarodne mobilnosti.
V okviru konference so bili predstavljeni tudi rezultati in aktivnosti projekta REX. Projektne vsebine so predstavili partnerji: dr. Vita Petek in dr. Jasna Potočnik Topler z Univerze v Mariboru, dr. Erdem Erten in dr. Kivanc Kilinc z İzmir Institute of Technology, Justine Cauvas z University of Versailles Saint-Quentin-en-Yvelines, Halvard Ones z Western Norway University of Applied Sciences ter Ida Velthoven iz European University Foundation.
Program konference je vključeval štiri panelne sekcije, v katerih so udeleženci razpravljali o virtualni resničnosti v izobraževanju, reflektivnem učenju, umetni inteligenci, digitalni transformaciji ter prihodnosti učenja in mobilnosti. Svoje prispevke so predstavili Miguel Mira, Tjaša Alegro, Kamran Khan, Mihaela Franjić, Fidha Moothedath, dr. Valentina Jošt Lešer, Matteo Zaralli in Filomena Vignjevikj.
Konferenca je bila pomembna priložnost za izmenjavo znanja, predstavitev dobrih praks, mreženje in krepitev mednarodnega sodelovanja med visokošolskimi institucijami ter drugimi deležniki.
Zahvaljujemo se vsem govorcem, partnerjem, udeležencem, organizatorjem in podpornikom, ki so prispevali k uspešni izvedbi REX Conference 2026.
Prilogi-OBR-I-in-OBR-II-Kandidatura-prorektorja-za-ZR-dejavnost
Študenti 2. letnika magistrskega študija v Ljubljani, ki študirajo na angleškem programu, so pri predmetu Praktično usposabljanje 3: Od ideje do izvedbe potovanja načrtovali in izvedli dvodnevni strokovni obisk Gradca.
Obisk je potekal od petka, 22. maja, do sobote, 23. maja 2026. Študenti so Gradec spoznavali kot turistično destinacijo ter obiskali njegove ključne znamenitosti, med drugim mestno hišo, katedralo, grajsko območje, urni stolp, Murinsel – umetni otok na reki Muri – in znamenito deželno orožarno, ki velja za eno najpomembnejših tovrstnih zbirk v Evropi.
Del programa je bil tudi obisk Botaničnega vrta Univerze v Gradcu, kjer so študenti spoznavali bolj zelen, naravoslovni in izobraževalni vidik destinacije.
Poseben poudarek obiska je bil na trajnostni izvedbi. Študenti so v Gradec in nazaj potovali z vlakom, po mestu pa so se premikali s tramvaji.
Celoten program so zasnovali, pripravili in izvedli študenti sami – od načrtovanja poti do izvedbe na terenu. S tem so znanje iz predavalnice prenesli v prakso in iz prve roke spoznali, kaj pomeni organizirati potovanje od začetne ideje do končne izvedbe.
Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru smo v četrtek, 14. maja 2026, gostili okroglo mizo z naslovom Turizem v času globalnih političnih in gospodarskih preobratov, na kateri smo razpravljali o vplivu aktualnih geopolitičnih, varnostnih in gospodarskih razmer na turizem, turistične destinacije ter širše družbeno okolje.
Dogodek je potekal v novih prostorih Fakultete za turizem UM na Trgu izgnancev 1 v Brežicah, razpravo pa je moderirala izr. prof. dr. Marjetka Rangus, dekanica Fakultete za turizem UM.
Na okrogli mizi smo gostili ugledne sogovornike z različnih področij: prof. dr. Andreja Sotlarja s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, strokovnjaka za nacionalno varnost, varnostno politiko in obveščevalno-varnostno dejavnost, prof. dr. Boštjana Udoviča s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, strokovnjaka za diplomacijo, mednarodno politično ekonomijo in razvojne študije, Mateja Knausa, ustanovitelja in direktorja turistične agencije Palma, predsednika Združenja turističnih agencij Slovenije ter predsednika Strateškega sveta Fakultete za turizem UM, in Janeza Stuška, pravnika, varstvoslovca in nekdanjega direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.
Sogovorniki so se teme lotili z različnih strokovnih vidikov – z vidika turizma, turističnih destinacij, mednarodnih odnosov, varnosti, kriznega upravljanja in delovanja turističnega gospodarstva. Razprava je pokazala, da turizem ni ločen od širšega političnega, gospodarskega in varnostnega dogajanja, temveč je z njim tesno povezan. Globalni politični in gospodarski preobrati, varnostni izzivi, vojne, teroristične grožnje, naravne nesreče, zdravstvene krize in druge oblike nestabilnosti neposredno vplivajo na turistične tokove, odločanje turistov, delovanje turističnih ponudnikov ter načrtovanje razvoja destinacij.
V razpravi so se sogovorniki ozrli tudi na pretekle varnostne in krizne dogodke, ki so pomembno zaznamovali sodobna potovanja in spremenili razumevanje varnosti v turizmu. Med drugim so poudarili, da je bil eden pomembnejših prelomnih trenutkov za sodobni turizem teroristični napad 11. septembra 2001, po katerem so se varnostni postopki, potovalne navade in zavedanje tveganj bistveno spremenili. Ob tem so ocenili tudi trenutno stanje v mednarodnem okolju in razmišljali o možnih scenarijih za prihodnost.
Izpostavili so, da so krize postale sestavni del sodobnega turističnega okolja, zato se morajo turistične destinacije in ponudniki odzivati hitro, premišljeno in strateško. Kljub številnim izzivom turizem izkazuje izjemno odpornost in sposobnost hitrega okrevanja. Prav sposobnost prilagajanja, razumevanje širšega družbenega in varnostnega konteksta ter pravočasno upravljanje tveganj so zato ključni za prihodnji razvoj turizma in turističnih destinacij.
V razpravi so se dotaknili tudi vprašanja varnosti kot pomembnega dejavnika pri odločanju za potovanja ter vedenja posameznika pred in med potovanjem. Popolne varnosti ni mogoče zagotoviti, zato je pomembno, da turistični ponudniki, destinacije in predvsem potniki razumejo tveganja ter pri načrtovanju potovanj upoštevajo razmere na posameznih območjih.
Okrogla miza je ponudila aktualen in večplasten premislek o tem, kako se turizem spreminja v času globalnih negotovosti. Sogovorniki so se strinjali, da bodo varnost, stabilnost, zaupanje, predvsem pa prilagodljivost in strateško načrtovanje tudi v prihodnje med ključnimi dejavniki v turizmu – tako v lokalnem okolju kot širše v Evropi in svetu.
Razprava je spomnila, kako je v preteklosti prav sposobnost odzivanja na spremembe in sprejemanje novih danosti ključno vplivalo na izjemno dinamičen razvoj evropske družbe. Spreminjajoča se družbena stvarnost pa hkrati predstavlja tako priložnost za razmislek o vlogi evropske družbe v mednarodnem okolju kot tudi strateški premislek o poslovnih in razvojnih načrtih.
Objavljamo popravek Sklepa o preverjanju in potrditvi kandidatur za člane in namestnike članov Študentskega sveta Univerze v Mariboru (1. 6. 2026).
Objavljen je Sklep o preverjanju in potrditvi kandidatur za člane in namestnike članov Študentskega sveta Univerze v Mariboru.
Na podlagi 4. 1. točke Sklepa o razpisu volitev v Študentski svet Univerze v Mariboru z dne 22. 4. 2026 (v nadaljevanju: Sklep o razpisu volitev) je Volilna komisija univerze za volitve študentov, na svoji seji dne 13. 5. 2026 pregledala prispele kandidature in sprejela Sklep o preverjanju in potrditvi kandidatur za člane in namestnike članov Študentskega sveta UM:
SEZNAM POPOLNIH KANIDATUR NA FAKULTETI ZA TURIZEM:
| ZA ČLANA ŠS UM: | |
| 1. | Ajla Tursum |
| ZA NAMESTNIKA ČLANA ŠS UM: | |
| 1. | Jerca Mohorič |
Na Fakulteti za turizem smo izjemno ponosni na doktorski študij in naše doktorske študente, zato pozdravljamo iniciativo, da bo letos 13. maj prvič obeležen kot DAN DOKTORJEV, torej dan, posvečen posameznikom, ki s svojim raziskovalnim delom soustvarjajo prihodnost evropske družbe, znanosti, gospodarstva in kulture. Še posebej, ker ta dan ni le priznanje akademski odličnosti, temveč tudi poklon vztrajnosti, radovednosti in predanosti vseh doktorandk in doktorandov ter doktoric in doktorjev znanosti, ki pomembno prispevajo k razvoju znanja in napredku družbe.
Doktorski študij ne predstavlja le najvišje stopnje izobraževanja. Je tudi ali pa predvsem pot osebne in intelektualne rasti. Raziskovanje pogosto pomeni leta poglobljenega dela, iskanja odgovorov na kompleksna vprašanja, soočanja z negotovostjo ter premikanja meja obstoječega znanja. Prav zato je prav, da ima evropski dan doktorjev poseben pomen, in sicer osveščati o vrednosti raziskovanja, kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti v času hitrih družbenih, tehnoloških in okoljskih sprememb.
Evropa temelji na znanju, inovacijah in sodelovanju. Doktorji znanosti imajo pri tem ključno vlogo, saj s svojim delom prispevajo k razumevanju sveta, razvoju novih rešitev in izboljšanju kakovosti življenja. Njihov vpliv sega daleč preko univerzitetnih okolij: od umetnosti, humanistike in tehnologije do turizma, trajnostnega razvoja, gospodarstva, družbenih ved in medicine.
Prvi evropski dan doktorjev je tudi priložnost za razmislek o pomenu podpore mladim raziskovalcem, ustvarjanju spodbudnega raziskovalnega okolja ter krepitvi povezovanja med akademskim prostorom in družbo. Obenem nas opominja, da je znanje ena najdragocenejših vrednot sodobne Evrope.
Naj bo 13. maj dan, ko se še posebej opomnimo na ključno vlogo raziskovalnega duha, znanstvene radovednosti in vseh, ki verjamejo, da lahko z znanjem spreminjamo svet na bolje.