Nova evropska raziskava razkriva neizkoriščen potencial čezmejnega kulturnega in kreativnega turizma v podeželskih in odročnih območjih

V okviru Projekta CROCUS (Obzorje Evropa) smo objavili poročilo, ki zajema podatke iz osmih živih laboratorijev na čezmejnih območjih v 14 evropskih državah

Projekt CROCUS, ki je del raziskovalnega okvirnega programa Obzorje Evropa, je osredotočen na čezmejni kulturni in kreativni turizem na podeželskih in odročnih območjih. V projektu na Univerzi v Mariboru sodelujeta Fakulteta za turizem in Ekonomsko-poslovna fakulteta. Objavili smo skupno poročilo (D4.3), ki temelji na terenskih raziskavah, izvedenih v živih laboratorijih v osmih čezmejnih območij. Ta povezujejo štirinajst evropskih držav. Poročilo, ki vključuje rezultate pridobljene na vzorcu več kot 2.100 prebivalcev, turističnih podjetij in obiskovalcev, vzpostavlja trdno bazo znanja za razvoj trajnostnih modelov kulturnega in kreativnega turizma v nekaterih najbolj specifičnih, a zapostavljenih podeželskih regijah v Evropi.

CILJI PROJEKTA

V okviru delovnega paketa štiri smo dosegli tri medsebojno povezane cilje: prvič, vzpostavitev jedrnih razvojnih ekip za čezmejne žive laboratorije, sestavljenih iz akademskih raziskovalcev in ključnih deležnikov s področja kulturnega in kreativnega turizma; drugič, izvedbo poglobljenih analiz družbeno-ekonomskega, kulturnega, okoljskega in institucionalnega konteksta vsakega območja živega laboratorija; in tretjič, zajemanje neposrednih izkušenj in prednostnih nalog prebivalcev, turističnih podjetnikov in obiskovalcev glede kulturnega in kreativnega turizma. Temeljni cilj je bil uporaba načel oblikovalskega razmišljanja (design thinking) - natančneje faz »soobčutenja« (empathising) in »definiranja« (defining) - za sooblikovanje trajnostnih poslovnih modelov kulturnega in kreativnega turizma, prilagojenih posameznemu čezmejnemu območju.

GEOGRAFSKI OBSEG: OSEM OBMOČIJ ŽIVIH LABORATORIJEV V 14 EVROPSKIH DRŽAVAH

Raziskava obsega osem čezmejnih območij živih laboratorijev, od katerih vsako predstavlja edinstveno kombinacijo kulturne dediščine, naravne krajine in družbeno-ekonomskih razmer, značilnih za podeželske in odročne evropske regije:

• Južna Jutlandija (Danska) – Šlezija-Holštajn (Nemčija)
• Matulji (Hrvaška) – Ilirska Bistrica (Slovenija)
• Mulgimaa (Estonija) – regija Valmiera (Latvija)
• Sondrio (Italija) – Graubünden (Švica)
• Goriška (Slovenija) – Gorica (Italija)
• Dolina Torne: Ylitornio (Finska) – Övertorneå (Švedska)
• Zala (Madžarska) – Pomurske (Slovenija)
• Dobrudža: Silistra in Dobrič (Bolgarija) – Constanța (Romunija) (Romunija)

Čeprav je večina teh območij pretežno podeželskega značaja in se sooča s skupnimi demografskimi izzivi, vključno s staranjem prebivalstva in upadanjem gostote poselitve, jih povezuje bogata snovna in nesnovna kulturna dediščina, ki predstavlja temelj njihovega kulturnega in kreativnega potenciala.

KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVE

Skupno poročilo temelji na vzorcu 2.138 respondentov, kar za 8,6 % presega prvotno zastavljeni cilj glede vzorca. Podatke smo zbrali s spletnim anketiranjem med lokalnimi prebivalci, turističnimi podjetji in obiskovalci ter s intervjuji s ključnimi deležniki. Na vseh območjih živih laboratorijev so najpomembnejše ugotovitve naslednje:

• Kulturna dediščina kot ključni adut. Tako snovna dediščina (zgodovinska mesta, muzeji, arhitektura) kot nesnovna dediščina (lokalne navade, tradicije, jeziki, kulinarika, obrti in pripovedovanje zgodb) so bile prepoznane kot glavna konkurenčna prednost za kulturni in kreativni turizem na vseh osmih območjih. Gastronomija in kulinarična kultura se pojavljata kot posebej osrednji temi z močnim potencialom za razvoj celoletnega turizma.
• Močna podpora lokalne skupnosti turizmu. Prebivalci, podjetja in obiskovalci izražajo široko podporo razvoju in promociji turizma. Skupnosti kažejo globoko navezanost na svoj kraj in vidijo turizem kot dopolnilno, ne pa konkurenčno gonilo lokalne gospodarske vitalnosti.
• Turizem kot gospodarsko gonilo. Turizem je v vseh živih laboratorijih splošno prepoznan kot pomemben generator delovnih mest, poslovnih priložnosti in izboljšanja življenjskega standarda. Kljub temu so opazne tudi skrbi glede naraščajočih življenjskih stroškov in nosilne zmogljivosti okolja, zlasti na območjih z večjim obiskom ali višjo stopnjo turistične razvitosti.
• Vrzel v čezmejnem sodelovanju. Čeprav so neformalne čezmejne aktivnosti pogoste, je oblikovanje in trženje skupnih čezmejnih turističnih storitev še vedno redko. Ta razdrobljenost je prepoznana kot glavna ovira za uresničitev celotnega turističnega potenciala teh območij.
• Izzivi z infrastrukturo in sezonskost. Pomanjkljivosti v infrastrukturi, vključno s slabo prometno dostopnostjo in omejenimi javnimi storitvami na odročnih območjih, in izrazita sezonskost turizma so skupni izzivi, ki kažejo na potrebo po usklajenih, dolgoročnih strategijah upravljanja destinacij.

»V okviru projekta CROCUS smo organizirali osem živih laboratorijev, ki so bili namenjeni spodbujanju razvoja turizma v podeželskih in čezmejnih območjih skozi kulturo in kreativno industrijo. Ta nov način povezovanja deležnikov, ki imajo en skupen cilj, a se hkrati učijo drug od drugega, se medsebojno povezujejo in razvijajo nove načine delovanja, se je izkazal kot dobra rešitev za iskanje več sinergij na tako nerazvitih območjih. Dokazali smo, da s prisluhom skupnostim in deležnikom ter spodbujanjem malce drugačne komunikacije in povezovanja med njimi, lahko ustvarimo dobre lokalne zgodbe z globalnim potencialom.«  
Izr. prof. ddr. Tina Šegota, vodja WP5, Univerza v Mariboru (Slovenija), CROCUS Konzorcij

PARTNERJI RAZISKOVALNEGA KONZORCIJA

Skupno poročilo živih laboratorijev v okviru projekta CROCUS je rezultat prizadevanj vseevropskega konzorcija univerz, raziskovalnih inštitutov in inovacijskih partnerjev: University of Bergamo (Italija), Aalborg University (Danska), University of Oulu (Finska), Tallinn University (Estonija), University of Maribor (Slovenija), University of Pannonia (Madžarska), Zangador Research Institute (Bolgarija), Faculty of Tourism and Hospitality Management, University of Rijeka (Hrvaška), ATLAS-Association for Tourism and Leisure Education (Nizozemska) in Group NAO (Danska).

O PROJEKTU CROCUS

CROCUS (Cross-border Cultural and Creative Tourism in Rural and Remote Areas) je raziskovalni projekt v okviru programa Obzorje Evropa, ki združuje univerze, raziskovalne inštitute in industrijske partnerje iz vse Evrope. Projekt uporablja metodologije oblikovalskega razmišljanja in živih laboratorijev za sooblikovanje inovativnih, trajnostnih poslovnih modelov kulturnega in kreativnega turizma, prilagojenih specifičnim potrebam in prednostim osmih čezmejnih podeželskih območij. Z vključevanjem prebivalcev, lokalnih podjetij in obiskovalcev kot aktivnih udeležencev v raziskovalnem in oblikovalskem procesu želimo v okviru projekta CROCUS obogatiti gospodarsko, kulturno in družbeno vrednost evropske podeželske dediščine, hkrati pa spodbujati čezmejno sodelovanje in rast turizma. Projekt neposredno prispeva k ciljem Evropske unije glede trajnostnega turizma, razvoja podeželja in ohranjanja kulturne dediščine.

Projekt CROCUS Financirano s strani Evropske unije. Horizon Europe Grant Agreement št. 101132454

E-naslov: tina.segota@um.si, borut.milfelner@um.si

Spletna stran: www.crocuseurope.eu