V Sloveniji je v pripravi strategija prilagajanja na podnebne spremembe (PS), v kateri bodo imele pomembno vlogo regionalne razvojne agencije.
Kljub temu, da je Agencija RS za okolje pripravila izračune trendov meteoroloških spremenljivk in projekcije PS do konca stoletja, še ne obstaja regionalna analiza vseh bolj ali manj specifičnih vplivov PS, ki bi za vsako statistično regijo (v nadaljevanju: regijo) izpostavila in sistematično opredelila najpomembnejše posledice. Prav tako so projekcije lahko regijskim odločevalcem nerazumljive. Zato je glavni namen tega ciljnega raziskovalnega projekta pripraviti podlage, ki bodo v nadaljnjih korakih omogočale presojo sektorske ranljivosti ali odpornosti regij na PS in s tem temelj za oblikovanje ustreznih ukrepov za prilagajanje PS v regionalnih akcijskih načrtih. Osnovna metodologija bo zajemala pregled dosedanjih študij in podatkov na področju PS in sektorske ranljivosti v regijah, pri čemer bomo izhajali iz posledic PS, kot so visoke temperature, suše, poplave, plazovitost ipd. Za podrobnejšo obravnavo smo izbrali naslednje sektorje: oskrba s pitno vodo, vodovod, gozdarstvo, kmetijstvo, zdravstvo in turizem. Pregledu obstoječih študij bo sledila nadaljnja analiza sektorjev po regijah, ki bo sledila IPCC metodologiji določanja ranljivosti, vendar zaradi omejenih sredstev ne bo v vseh sektorjih vodila do končne ocene ranljivosti, bodo pa vsaj pripravljene podlage in priporočila, katera regija potrebuje še bolj specifično analizo ranljivosti in za katere sektorje. Omenjena metodologija sledi združevanju izpostavljenosti, občutljivosti in sposobnosti prilagajanja v ranljivost, tveganje pa je opredeljeno glede na spremembo ranljivosti, ki jo pričakujemo zaradi PS. Deloma bomo rezultate in metodologijo črpali tudi iz nacionalnih sektorskih analiz ranljivosti, ki naj bi bile sočasno v pripravi. Specifike posameznih regij, vključujoč njihovo upravljavsko sposobnost na področju prilagajanja PS, bodo identificirane s pomočjo analize politik, osredinjene na regionalne razvojne programe iz generacije 2021–2027, in z intervjuji, opravljenimi z glavnimi odločevalci v regiji. Izhodišča za to analizo bo predstavljala študija Podlage za pripravo ocene tveganj in priložnosti, ki jih PS prinašajo za Slovenijo, ki jo je leta 2014 pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, pri čemer takrat regionalni razvojni programi niso bili posebej analizirani, gre pa za enega prvih primerov, ko se je o PS razmišljalo na regionalni ravni. Analiza regionalnih razvojnih programov bo ugotovila, v kolikšni meri so PS vključene v analitični del RRP-ja, koliko v cilje in razvojne prioritete, posebej in podrobneje bodo analizirani ukrepi iz izvedbenega dela programa. V tej analizi se bo upoštevalo še dodatne sektorje (gospodarstvo, energetiko, infrastrukturo in promet), ki v analize ranljivosti ne bodo posebej zajeti. Poleg ukrepov, vključenih v RRP-je, bodo za vsako regijo identificirani še za prilagajanje na PS relevantni projekti, ki se ne financirajo preko RRP-jev, ampak npr. preko programov transnacionalnega sodelovanja. Ker so regionalne razvojne agencije pri pripravi strategije prilagajanja ključni akter, bo pomemben korak v projektu tudi določanje nivoja osveščenosti in znanja o PS - kakšen pomen jim pripisujejo, kako jih vrednotijo ter kako jih preko ukrepov vključujejo v razvojno načrtovanje in izvajanje ukrepov na regionalni in lokalni ravni. V analizi opredeljene vplive in ukrepe bomo ovrednotili in podali priporočila za prilagajanje PS na regionalni ravni ter usmeritve za pripravo naslednje generacije RRP-jev.
Ob koncu projekta bodo regionalni razvojnim agencijam na voljo regionalno specifične sektorske podlage z opredeljenimi največjimi vplivi PS in določeno ranljivostjo posameznega sektorja ali z identificiranimi specifičnimi območji, za katere je potrebno v naslednjem koraku izvesti podrobnejšo analizo. Pripravljen bo tudi načrt izobraževanja za glavne regijske akterje.