Študenti FT obiskali matično Univerzo

Študenti univerzitetnega študija Fakultete za turizem UM so v sredo, 19. 10. 2022 obiskali Maribor in našo matično Univerzo. 

Ekskurzija študentov 1. in 2. letnika univerzitetnega študijskega programa Turizem: sodelovanje in razvoj v Maribor, ki se je letos na pobudo vodje univerzitetnega  študijskega programa izr. prof. dr. Jasne Potočnik Topler in prof. dr. Vlaste Kučiš odvila prvič, je bila v znamenju jezikovnih in medkulturnih vsebin.

Ker na fakulteti vse več pozornosti posvečamo uspešnemu vključevanju študentov, je bila del tutorskih aktivnosti, pri katerih sodelujejo še asist. dr. Vita Petek, asist. Nadja Mlakar in asist. Mihaela Franjić. Namenjena je bila druženju, povezovanju in vključevanju študentov v njihovo študijsko okolje. Pri tem je imel pomembno vlogo obisk Kariernega centra UM, ki je študijski projekt tudi delno sofinanciral. Tam sta študente sprejeli Vera Bračič in Karolina Anna Bucka Kustec. Celotno skupino Fakultete za turizem sta odlično vodili po stavbi Rektorata Univerze v Mariboru, hkrati pa postregli z vrsto koristnih in zanimivih informacij ter anekdot.

Posebna zahvala gre prof. dr. Vlasti Kučiš in študentom prevajanja Filozofske fakultete UM, ki so pripravili različne vsebine, s katerimi so osvetlili pomen medkulturnosti in izpostavili vlogo jezikov v turizmu. Pripravili so tudi odlično, inovativno in butično vodenje po Mariboru v angleškem in nemškem jeziku.

Celotno ekskurzijo, ki je minila v prijetnem vzdušju in se zaključila s kosilom na Filozofski fakulteti, smo povezali še s projektnimi aktivnostmi projekta Erasmus+ Active and Inclusive Teaching of Literacy and Communication Skills for Enhanced Employment and Sustainable Economic Growth (IN-COMM GUIDE) ter preizkušanju študentov v metodi potopisnega pripovedništva (travel writing).

Spoštovane študentke, spoštovani študenti.

Univerza v Mariboru vam na vaši študijski poti nudi celovito podporo pri razvijanju vaših potencialov in premagovanju izzivov. S Študentskim središčem UM je vsem študentkam in študentom UM na voljo podpora pri odločanju za študij, med študijem in ob zaključku študija pri vključevanju na trg dela.

V posnetku predstavitve Študentskega središča UM preverite, katere podporne storitve lahko koristite in kako si lahko tudi sami pomagate.

Raziščite in spremljajte še:

• spletno stran Študentskega središča UM,
• aktualne novice na Moja.UM,
• posnetke izobraževalnih delavnic na YouTube Moja.UM,
• prihajajoče izobraževalne delavnice na um.si > Dogodki (Kategorija dogodkov za študente),
• družbena omrežja Univerze v Mariboru: Facebook UM, LinkedIn UM, Instagram UM.

Za udeležbo na izobraževalnih delavnicah študenti prejmete tudi potrdila (v portfelju), ki jih lahko priložite življenjepisu.

V tem letu poteka ciljni raziskovalni projekt  V7-2128 Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma, financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. Namen projekta je analizirati tako projekcije vlivov podnebnih sprememb na slovenski turizem kot ponuditi orodje za ocenjevanje ogljičnega odtisa slovenskega turizma.

Vodilni partner projekta je Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru, partner je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Sodelujejo domači strokovnjaki iz področja klimatologije in turizma (prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec, izr. prof. dr. Marjetka Rangus, izr. prof. dr. Marko Koščak, red. Prof. dr. Boštjan Brumen in doc. dr. Tjaša Pogačar) pod mentorstvom globalno priznanega turistologa prof. dr. Chrisa Cooperja.

V teh dneh zaključujejo poročilo o vplivu podnebnih sprememb na slovenski turizem. Vodja projekta, izr. prof. dr. Maja Turnšek iz Fakultete za turizem Univerze v Mariboru je z nami delila prve ugotovitve: »Projekcija vplivov podnebnih sprememb za turizem v Evropi je že leta 2005 izpostavila, da bo ena izmed prelomnic okrog  leta 2020.  In letošnje leto nam je več kot očitno dokazalo, da smo to prelomnico res presegli.«

Nadaljuje, da se je slovenski turizem začel zavedati posledic podnebnih sprememb že pred časom: pred 15 leti je bil v Državnem svetu RS organiziran javni posvet Podnebne spremembe in vplivi na razvoj turizma. Osrednje opozorilo je bilo o ranljivosti zimskega turizma in potrebah po njegovi diverzifikaciji. Kranjska Gora je tako bila ena izmed prvih, ki je v svojo strategijo turizma vključila prilagajanje na podnebne spremembe in torej že pred časom začela z aktivno usmeritvijo v diverzifikacijo ponudbe.

Sedaj, 15 let kasneje, je ta raziskava nadaljevanje takratnega dela s pomembnimi nadgradnjami oz. bolj poglobljenimi ugotovitvami. Glede zimskega turizma ugotavljajo, da so ne samo nižje ležeča smučišča, ampak tudi srednje in višje ležeča smučišča zelo ranljiva. Torej je diverzifikacija turizma gorskih območij, ki je sedaj še spodbujana z novo nacionalno strategijo turizma, več kot smiselna.

Vendar pa bodo podnebne spremembe prinesle kar trojni pritisk na gorska območja: ob diverzifikaciji iz zimskega turizma v poletnega še zaradi podaljšanja poletne sezone in zaradi pričakovanih umikov turistov in izletnikov pred vročino v višje ležeče lege. Nujno torej potrebujemo vzporedne korenite ukrepe varovanja gorskih in zaščitenih oz. občutljivih območij, saj bo pritisk turizma v prihodnosti pričakovano še večji.

Nadalje, kar na posvetu iz 2007 še ni bilo tako jasno, je pa najbolj očiten rezultat trenutne analize: pričakujemo lahko podaljšanje poletne sezone v pomladne in jesenske mesece. Outdoor, aktivnosti v naravi, zdraviliški, obalni, urbani in kulturni turizem lahko pričakujejo nadaljevanje trenda zadnjih 50 let: pomlad in jesen bosta na splošno vse bolj prijazni do turistov (z izjemo potencialno vse bolj nevarnih ekstremnih pojavov). V tem pomenu je slovenski turizem ena izmed redkih industrij, ki bo s podnebnimi spremembami pridobil. In tudi primerjalno globalno je slovenski turizem, z izjemo zimskega, eden izmed najmanj ranljivimi na podnebne spremembe.

Vendar pa je ta pridobitev dvorezen meč. Ključna bojazen je namreč, da lahko v prvi vrsti pomeni manjšo pripravljenost industrije za aktivno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb (v smislu: »kar ima za nas tudi pozitivne učinke, ne rabimo reševati«). Po drugi strani pa podaljšanje sezone ni zgolj od vremena odvisen fenomen, saj so poletja časi dopustov z razlogom.  Zaradi manjše produktivnosti delavcev v vročih poletnih mesecih in s povečevanjem stroškov hlajenja bodo tudi v prihodnosti še večji interesi delodajalcev za ohranjanje dopustov v poletju, povezano pa tudi šolskih počitnic. Nenazadnje, tako kot Slovenija pa tudi druge države računajo na podaljšanje sezone. S tem lahko pričakujemo vse večjo konkurenco za ta obdobja. To velja tako za Alpske lokacije, ki iščejo diverzifikacijo ranljivih zimskih produktov, kot za Mediteran, ki računa na podaljšanje sezone za nadomeščanje prevročih poletnih mesecev.

Mediteran, kot smo videli tudi pri nas v letošnjem poletju, je ena izmed najbolj ranljivih turističnih destinacij, saj ga bo najbolj prizadelo pomanjkanje vode, dvig temperatur in dvig morske gladine. Vendar pa so vročinski valovi in suša velika težava tudi za preostale dele Slovenije. Med šestimi urbanimi okolji, za katere so v projektu opravili podrobne projekcije, se bo ravno Ljubljani pričakovano najbolj povečala kombinacija temperature in vlage, ki ju človeško telo najtežje prenese. Vendar pa v Sloveniji ne pričakujemo dvigov temperature do te mere, da bi to odvračalo turiste. Bolj problematično v tem pomenu je vprašanje vpliva dviga temperatur na naravne lepote (kot kaže aktualni primer Zelencev).

Osrednja vprašanja prilagajanja na poletno vročino v prihodnosti bodo tako (1)  zagotavljanje primernih vodnih sistemov in preprečevanje pogojev, v katerih je turizem zaznan kot tekmec domačinom pri vodnih virih, (2) zagotavljanje zdravja tako turistov kot turističnih delavcev za časa vročinskih valov in povečanega tveganja bolezni in alergij, (3) zmanjševanje ne samo stroškov, ampak tudi okoljskega odtisa pri pričakovano povečanih potrebah po hlajenju (npr. večja uporaba geotermalne energije za hlajenje in ne zgolj ogrevanje) in (4) vplivi na povezane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, in ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

»Trenutno smo v fazi zaključevanja poročila o vplivu podnebnih sprememb, ki bo kmalu dostopno za javno razpravo.« sklene izr. prof. dr. Turnškova, ki poziva vse, ki bi jih poročilo zanimalo, da ji pošljejo email (maja.turnsek@um.si).  »Ker pa je samo znanstveno poročilo izredno dolgo, si želimo, da bi javno razpravo spodbudili tudi na druge načine. Ob vodniku, ki je planiran za objavo v februarju, si želimo prej tudi razprave o primernih ukrepih z akterji slovenskega turizma. Tako prosimo vse, ki vidijo interes v skupni organizaciji delavnice oz. dogodka na to temo, ali pa samo v udeležbi na tovrstnem dogodku, da nas pocukate za rokav in nas kontaktirate.«

Ob poročilu o vplivih podnebnih sprememb lahko od izvajalcev projekta v prihodnosti pričakujemo tudi model merjenja ogljičnega odtisa za slovenski turizem in predloge ukrepov za njegovo zmanjševanje v prihodnosti.

Ob svetovnem dnevu turizma smo se ponovno srečali s svojimi partnerji na Strateškem svetu Fakultete za turizem. Letos je beseda tekla o novih oblikah izobraževanja za ustvarjanje visokokvalificirane delovne sile za poklice prihodnosti.

Dan po svetovnem dnevu turizma, 28. septembra 2022, je Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru v Mestni hiši Brežice gostila okroglo mizo Strateškega sveta FT UM. Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki podjetij in javnih zavodov, ki predstavljajo deležnike fakultete na strokovnem področju: g. Matej Knaus iz Turistične agencije Palma, sicer predsednik Strateškega sveta fakultete, ga. Alenka Mokrovič Pogačar iz Term Čatež, ga. Doris Urbančič Windisch iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorata za turizem, ga. Urška Topolšek Planinšek iz Turistične kmetije Urška in ga. Ilona Stermecki iz Turistične agencije Pohorje turizem. Pogovor je moderirala prodekanica za sodelovanje z gospodarstvom na fakulteti, doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec.

Rdeča nit okrogle mize se je nanašala na preobrazbo visokega šolstva, ki vključuje razvoj t. i. mikrodokazil in sodelovanje Fakultete za turizem z gospodarstvom, z dotičnimi ministrstvi ter s strokovnimi institucijami. Gre za nov pristop univerze k izobraževanju, ki ravno s projektom Prožne oblike izobraževanja: zeleni prehod in turizem 5.0 naslavlja potrebe gospodarstva ter iskanje skupnih stičišč in interesov. Gre za sistem, ki je odziven na potrebe iz okolja in ustvarja visokokvalificirano delovno silo za poklice prihodnosti. Fakulteta za turizem se je namreč pridružila triletnemu državnemu projektu Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0.

Sodelujoči na okrogli mizi so pozdravili napoved novih, bolj prožnih oblik izobraževanja, ki ponujajo priložnost tako za pre- kot do-kvalifikacijo zaposlenih in bodočih zaposlenih, gradnjo kompetenc, postopno nadgrajevanje znanja na posameznih področjih in na vseh ravneh, ki pa niso nujno vezane na predhodno izobrazbo. Udeleženci okrogle mize so predstavljene projekte sprejeli z odobravanjem in izkazali pripravljenost tako na skupno pripravo vsebin kot tudi za izvedbo modulov in praktičnega dela.

Pri transformaciji izobraževanja, dviga ugleda poklicev v turizmu in posledično večji razpoložljivosti delovne sile, so ključni povezani in strateško usklajeni napori deležnikov na vseh ravneh, v izobraževalni sferi, v gospodarstvu in na državni ravni.

Projekt Prožne oblike izobraževanja: zeleni prehod in turizem 5.0. financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Ob svetovnem dnevu turizma

Tradicionalno smo danes, 27. septembra, na svetovni dan turizma, predstavili stanje, dosežke minulega leta in predvsem načrte za prihodnje delovanje na področju turizma, ki je v občini Brežice paradni konj gospodarstva in zaposluje vsakega desetega Brežičana. Podatki iz portala turistične takse kažejo, da smo v destinaciji Čatež in Brežice v poletnem višku turistične sezone (1.6. – 31.8.2022) s 326.115 nočitvami za 5% izboljšali rezultate iz leta 2019. Z umirjanjem pandemičnih ukrepov so se letos v destinacijo vrnili tuji gostje. Trenutno beležimo izenačen (50%:50%) prihod domačih in tujih gostov, med katerimi prevladujejo Nizozemci, Italijani, Hrvati in Nemci.

Trajnostni in bolj vključujoč turizem

Skladno z letošnjim sloganom svetovnega dne turizma »Ponovni razmislek o turizmu« smo na novinarski konferenci predstavljali mnenja in ukrepe s katerimi bomo v prihodnosti razvijali sektor. Poleg spremenjene strukture gostov v destinaciji Čatež in Brežice, je opaziti tudi spremembe na strani povpraševanja in ponudbe v turizmu. Trendi povpraševanja v smeri individualnega, ne masovnega, butičnega, pa tudi odgovornega in zelenega turizma so v času krize postali še bolj izraziti. Bolj kot kadarkoli prej je za turiste pomembna varnost, na pomenu pridobiva trajnost. Brežiški izzivi za pospešitev preobrazbe trajnostnega turizma so številni projekti v izvedbi:

• Vsakoletna nadgradnja brezplačnih posebnih poletnih ponudb.
• Električna kolesa za izposojo.
• Vzpostavitev kolektivne blagovne znamke.
• Nova celotna grafična podoba destinacije.
• Razvoj področij znotraj obveze pridobljenega znaka platinaste destinacije.
• Promocija ponudnikov, ki so nosilci zelenega znaka in nagovarjanje ostalih k pridružitvi.
• Vzpostavitev promocijskega prostora v prenovljenem Vodovodnem stolpu.
• Koraki k novi Strategiji turizma občine Brežice 2023 – 2030.
• Postopna gradnja trajnostne outdoor in zelene ponudbe za otroke.
• Nacionalna in mednarodna promocija trajnostne ponudbe.

Dobro sodelovanje javnih služb in ponudnikov

Dosežke brežiškega turizma lahko pripisujemo vse boljšemu sodelovanju ponudnikov med seboj,  javnih služb s področja med seboj (Občina Brežice, Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, Posavski muzej Brežice, Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru) in javnih služb s ponudniki ter seveda neprestanemu razvoju turistične infrastrukture oz. infrastrukture, ki se uporablja v turistični namen. Po besedah župana Ivana Molana, je osnovni predpogoj za razvoj ustrezen Občinski prostorski načrt, ki dopušča umeščanje objektov za športni in turistični namen. »Občina Brežice v zadnjih letih veliko vlaga v obnovo in ureditev objektov: leseni most v Cerkljah ob Krki, stari železni most, vodovodni stolp, dokumentacija razgledne ploščadi na sv. Vidu, več faz obnov brežiškega gradu, nove kolesarske poti, obnova nogometnega stadiona, … in tudi ureditev rekreativnih območij, ki jih uporabljamo tako domačini kot seveda vsi, ki pridejo v našo občino. Tudi v prihodnje bo pri umeščanju infrastrukture Občina sledila potrebam domačinov in zavedanju velike vloge turizma v občini.«

»Vsi strateški dokumenti nastajajo v odličnem partnerstvu destinacijske organizacije z znanostjo in stroko, ki jo v Brežicah v prvi vrsti zastopa Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru.

Takšno sodelovanje je dober porok tudi za nadaljnje uspešno naslavljanje zelene problematike, ko bo potrebno strateške dokumente začeti intenzivneje prelivati v prakso«, nam je povedal raziskovalec Nejc Pozvek in nadaljeval: »Premislimo turizem, kakor se glasi geslo letošnjega Svetovnega dneva turizma, je še posebej uperjeno v premislek o smeri razvoja panoge, ki naj bi bila zelena, trajnostna – ne samo na papirju, ampak tudi v praksi. K razvoju v tej smeri pripomorejo med drugim tudi različne sheme in certifikati; v slovenskem merilu je med njimi najpomembnejša in najbolj prepoznavna Zelena shema slovenskega turizma, ki predstavlja orodje v rokah destinacij in ponudnikov, ki jih vodi v smeri trajnostnega razvoja. Destinacija Brežice se je ob zadnji presoji z osvojenim platinastim znakom Slovenia Green postavila ob bok Ljubljani, Bohinju in Laškemu; to pomeni, da na destinaciji izpolnjujemo številne zahtevne kriterije za presojo trajnostnega razvoja turizma, hkrati pa imamo pripravljeno dobro osnovo tudi v obliki raznovrstnih strateških dokumentov, ki naslavljajo najbolj pereče izzive na področju razvoja turizma, kot je npr. zmanjševanje okoljskega bremena panoge v luči skrbi za podnebne spremembe ipd.«

Gostilna Pension Les ambasador trajnosti

Vodilne standarde odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja, ki pomeni zavezanost podjetja, da spoštuje stroge kriterije, v občini Brežice izvajajo v družinskem podjetju Gostilna pension Les, kjer so po besedah Franca Lesa: »vedno na voljo za vse napotke in uporabne informacije vsem ponudnikom, ki se bodo odločili za vstop na pot trajnosti.« Z namenom, da opogumijo tudi ostale, nam je Tara Dominika Les, predstavnica najmlajše generacije v podjetju, obširno predstavila vse kriterije in potrebno dokumentacijo za pridobitev znaka kakovosti.

Sicer se je na pot trajnosti v destinaciji že podalo še 5 ostalih ponudnikov: Ošterija Debeluh,  MC hostel Brežice, Gostilna Erban, Restavracija Amor in Gostilna Cetin. V imenu Zavoda vsem izrekamo čestitke in zahvalo za prispevek k ustvarjanju skupnega dobrega.

Vir: Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice

Na Univerzi v Mariboru smo obeležili 47. obletnico obstoja, posebno pozornost smo namenili tudi simbolični inavguraciji rektorja prof. dr. Zdravka Kačiča, ki je junija letos nastopil svoj drugi mandat. Podelili smo nagrade in priznanja študentom ter se s podelitvijo naslovov častni doktor ter zaslužni profesor zahvalili posameznikom za izjemen doprinos univerzi.

Z največjim veseljem pa tudi sporočamo, da je na prireditvi ob Dnevu Univerze v Mariboru listino za posebne kulturne dosežke prejel tudi naš študent visokošolskega strokovnega študijskega programa, Mitja Marin. Mitji za njegov dosežek iskreno čestitamo. 

LISTINO ZA POMEMBNE KULTURNE DOSEŽKE je prejel študent MITJA MARIN s Fakultete za turizem za izjemne uspehe in prispevek k razvoju kulture in kulturne dejavnosti na Univerzi v Mariboru. Mitja je plesalec in predsednik Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora. Vrsto let je tudi vpet v soorganizacijo mariborskega festivala Folkart, kot enega izmed najbolj priznanih tovrstnih festivalov na svetu.  Vztrajnost in sposobnost vodenja je prišla do izraza predvsem v času pandemije, saj je kljub primanjkljaju rednih vaj skrbel za nemoteno delovanje sekcije, skupaj obdržal preko 120 aktivnih članov in jih povezal skozi različne projekte preko spleta. Prav tako je zasnoval projekt »Narisati nasmeh na obraz«, v okviru katerega so za stanovalce domov starejših občanov v Mariboru priredili glasbeni koncert na prostem.

Več o dogajanju na prireditvi s fotogalerijo in o letošnjih nagrajencih si lahko preberete v objavi na spletni strani Univerze v Mariboru.

Vir: Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru in njene članice vsako leto pripravljamo uvajalni teden oz. uvajalne dni za bodoče študente 1. letnikov. Letos bo potekal med 26. in 30. septembrom na fakultetah članicah, vendar pa bodo številne aktivnosti dostopne tudi na daljavo. Program letošnjega uvajalnega tedna s povezavami za priključitev je dostopno na strani moja.UM ali na povezavi.

Na Fakulteti za turizem UM bomo letos izvedli uvajalni dan za bruce, ki ga bomo združili s prvim študijskim dnevom. Potekal bo v ponedeljek, 3. oktobra 2022 s pričetkom ob 10. uri v FT avli (CPB 36, Brežice). Več o programu dogodka FT UM lahko preberete tukaj.

Fakulteta za turizem je med 5. in 7. septembrom organizirala uvajalne dni za svoje mednarodne študente, ki študirajo na angleških programih v Ljubljani. Namen uvajalnih dogodkov je opremiti študente z informacijami, ki so ključne za uspešen študij in čim bolj uspešno integracijo v novo okolje.

Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru je pred skoraj 4 leti pričela izvajati dva študijska programa turizma tudi v angleškem jeziku, v obliki izrednega študija. Mednarodni študenti, ki trenutno v največji meri prihajajo iz Indije, študirajo na visokošolskem strokovnem študijskem programu Sodobne turistične prakse in magistrskem Turistične destinacije in doživetja. Programa se izvajata v Ljubljani, na dislocirani enoti fakultete, ki je na ŠOU Kampusu.

Na podlagi izkušenj iz preteklih let se študenti, ki prihajajo iz drugih kulturnih okolij, pri selitvi in študiju v novi državi soočajo z nekaterimi izzivi. Tridnevni dogodek z naslovom »INTERNATIONAL STUDENTS WELCOME AND ORIENTATION DAYS« je bil tako namenjen zlasti študentom prvih letnikov, da jim olajša pričetek študija v Sloveniji.

Prvi dan so se študenti seznanili z osnovnimi informacijami o izvajanju študijskega procesa na Univerzi v Mariboru in Fakulteti za turizem. Izvedeli so, kakšne so obveznosti in pravice študentov, kaj je sistem ECTS, kako deluje študentsko predstavništvo, kakšne obštudijske dejavnosti in študijske izmenjave so jim na voljo ter še mnogo več. Drugi dan so se študenti skupaj s fakultetno ekipo ter študenti tutorji, t. i. Student Buddyi, odpravili na orientacijski dan po Ljubljani ter med drugim obiskali Centralno ekonomsko knjižnico in zdravstveni dom za študente. Zadnji dan je bil namenjen praktičnim delavnicam, na katerih so se bruci preizkusili v poslovni korespondenci, znanstvenem pisanju in rokovanju z Moodlom ter prisluhnili predstavitvi IT storitev za študente s strani Računalniškega centra UM.

Po številnih prejetih informacijah in osvojenem novem znanju bo študij za mednarodne študente v novem akademskem letu zagotovo stekel gladko in posledično dobri študijski rezultati ne bodo izostali.

V četrtek, 1. septembra 2022, se na Univerzi v Mariboru odpirajo prijavni roki za vpis v višji letnik, vzporedni študij in študij diplomantov. Prijavo in vsa zahtevana dokazila kandidati/-ke oddajo preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ  do vključno petka, 16. septembra 2022.

Prijavo lahko oddate v okviru naslednjih prijavnih rokov:

• Prijavni rok za vpis v višji letnik, vzporedni študij in študij diplomantov na enovitih magistrskih študijskih programih (za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe)

Opomba: Kandidati/-ke lahko oddajo več prijav, v vsaki navedejo eno študijsko željo.

Upravičenci: Prijavo za vpis v višji letnik lahko oddajo vsi kandidati/-ke ne glede na državljanstvo, prijavo za vzporedni študij in študij diplomantov na enovitih magistrskih študijskih programih pa državljani/-ke Republike Slovenije in državljani/-ke držav članic Evropske unije ter Slovenci/-ke brez slovenskega državljanstva.

Več informacij je na voljo na spletni strani moja.um.si > Bodoči študenti > Vpis na dodiplomski študij.

• Prijavni rok za vpis v višji letnik in vzporedni študij (za vpis na magistrski študij)

Opomba: Kandidati/-ke lahko oddajo 3 prijave, v vsaki navedejo eno študijsko željo.

Upravičenci: Prijavo za vpis v višji letnik in vzporedni študij lahko oddajo vsi kandidati/-ke ne glede na državljanstvo.

Več informacij je na voljo na spletni strani moja.um.si > Bodoči študenti > Vpis na podiplomski študij.

• Prijavni rok za vpis v višji letnik ​(za vpis na doktorski študij)

Opomba: Kandidati/-ke lahko oddajo 3 prijave, v vsaki navedejo eno študijsko željo.

Upravičenci: Prijavo za vpis v višji letnik lahko oddajo vsi kandidati/-ke ne glede na državljanstvo.

Več informacij je na voljo na spletni strani moja.um.si > Bodoči študenti > Vpis na podiplomski študij.

Vir: Moja UM