Vsebina projekta

​​​Turizem je ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog na svetu, saj predstavlja kar 10 % celotnega svetovnega bruto družbenega proizvoda po ugotovitvah UNWTO (2017). Vsak deseti zaposleni zemljan ima danes službo, ki je povezana z delovanjem turistične industrije. V Republiki Sloveniji smo leta 2016 zabeležili več kot 4,3 milijona turistov, ki so skupno ustvarili 11,1 milijona nočitev STO (2017). Isti vir nadalje ugotavlja, da je delež izvoza, ki ga predstavlja turizem v Sloveniji, večji od svetovnega povprečja, saj znaša 8,1 %, prav tako je večji delež bruto družbenega proizvoda, saj v Sloveniji le-ta znaša 12,6 %. Vse to se vidi tudi v deležu zaposlenih v turizmu, saj je v letu 2016 le-ta za Slovenijo znašal kar 12,9 %. 

Kljub relativni pestrosti izobraževalnih programov s področja turizma na vseh ravneh v Sloveniji ostaja še vedno pereča problematika razmeroma nizke stopnje izobrazbe v turističnem gospodarstvu. Po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije je med celotno delovno aktivno populacijo v Sloveniji delež tistih, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo ali manj 9,77 %, delež tistih, ki imajo srednješolsko izobrazbo, je 56,83 %, delež tistih, ki pa imajo višješolsko, visokošolsko ali višjo izobrazbo, pa je 33,4 %. Toda znotraj NACE kategorije »I Gostinstvo« je delež tistih, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo ali manj 12,69 %, delež tistih, ki imajo srednješolsko izobrazbo je 73,67 %, delež tistih, ki pa imajo višješolsko, visokošolsko ali višjo izobrazbo pa je 13,65 %. Razvidno je torej, da je v turistično-gostinskem sektorju nadpovprečno število slabše izobraženih v primerjavi s slovenskim povprečjem. 

Poklici v turizmu se skozi čas seveda spreminjajo, Baum (2015) ugotavlja, da so spremembe v turizmu pripeljale tudi do precejšnjih sprememb na strani zahtevnosti dela. Tako danes zaposleni v turizmu potrebujejo več znanj in razumevanja s področja marketinga, socialnih omrežij, kulturne raznolikosti, tujih jezikov, uporabe modernih tehnologij ter okolijske odgovornosti. Praprotnik Gomzijeva (2009) je kot znanja, ki so pomembna za sodobno slovensko turistično gospodarstvo, opredelila informacijske tehnologije, zmožnost vzpostavljanja in obvladovanja novih potniških povezav s primerom nizkocenovnih letov in sposobnost hitrega prilagajanja ter opažanja sprememb. Takšna znanja spadajo med poklicna znanja in v zgodovini razvoja izobraževanja turizma predstavljajo ekonomsko osredotočeno osnovo, na kateri so druge znanstvene panoge v več fazah zgradile znanstveno panogo turizma, kot jo poznamo sedaj (Airey, 2008).

Namen predlagane raziskave je s pomočjo turističnega gospodarstva identificirati kompetence, ki jih delavci v turizmu potrebujejo, pri čemer se bomo osredotočili na dinamiko sprememb in identificirali tudi, katere kompetence bodo v prihodnosti pridobivale na pomenu in bodo osnova za uspešen in konkurenčen slovenski turizem v skladu s sodobnimi trendi. Sočasno bomo opravili analizo stanja na celotni izobraževalni vertikali za poklice v slovenskem turizmu, s čimer bomo lahko opravili analizo vrzeli med dejanskim stanjem in pričakovanim/želenim stanjem, kar bo osnova za pripravo priporočil za spremembe v izobraževalnem sistemu vzdolž celotne vertikale.

​​DELOVNI SKLOP
​OP​IS FAZE
​1. Analiza poklicev v turizmu – poudarek na p​omenu posameznih poklicev v prihodnje​

​Faza 1: Pregled klasifikacije poklicev
Faza 2: Analiza narejenih nacionalnih poklicnih klasifikacij glede na opredeljene poklice
Faza 3: Analiza sistematiziranih poklicev v turističnih organizacijah
Faza 4: Analiza variacij poklicev in grozdnjenje poklicev

Faza 5: Ide​ntifikacija pomena posameznega poklica v gostinstvu in turizmu

​2. Analiza obstoječih izobraževalnih programov​
​Faza 1: Pridobitev učnih načrtov ter predvidenih učnih izidov za posamezne poklice v celotni
vertikali izobraževanja
Faza 2: Primerjalna analiza učnih načrtov in predvidenih učnih izidov med posameznimi
izobraževalnimi ustanovami
Faza 3: Določitev ključnih besed za posamezne poklice
Faza 4: Računalniška analiza učnih načrtov in predvidenih učnih rezultatov
Faza 5: Identifikacija pridobljenih kompetenc po posameznem poklicu glede na učne načrte

in učne rezultate za posamezni poklic

​3. Analiza potreb turističnega gospodarstva na področju kadrov
​Faza 1: Opredelitev kompetenc po poklicu

Faza 2: Analiza kompetenc po poklicu

​4. Analiza podatkov o zaposljivosti oseb, ki so končale izobraževalne programe s področja gostinstva in turizma
​Faza 1: Analiza podatkov Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije

Faza 2: Analiza podatkov izobraževalnih institucij

​5. Ugotavljanje razkoraka med potrebami turističnega gospodarstva in izobraževalnimi programi na področju gostinstva in turizma v celotni vertikali
​6. Priprava priporočil za prenovo programov izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh in različnih področjih
​Faza 1: Analiza potrebnih postopkov za spremembo izobraževalnega programa
Faza 2: Formiranje predlogov sprememb izobraževalnih programov
Faza 3: Identifikacija potencialnih ovir pri implementaciji sprememb ter oblikovanje

predlogov za minimizacijo vpliva ovir

​7. Priprava priporočil za vzpostavitev dodatnih programov usposabljanja
Faza 1: Analiza potrebnih postopkov za vzpostavitev programov usposabljanja
Faza 2: Formiranje predlogov programov usposabljanja
Faza 3: Identifikacija potencialnih ovir pri implementaciji sprememb ter oblikovanje

predlogov za minimizacijo vpliva ovir


Viri: 

Airey, D. 2008. Tourism Education Life Begins at 40. Téoros Revue de Recherche En Tourisme 27(1), 27–32.

Baum, T. (2015). Human resources in tourism: Still waiting for change?–A 2015 reprise. Tourism Management 50, 204-212.

Praprotnik Gomzi, S. 2009. Izobraževanje kot pomemben element turizma. V A. Brezovec in J. Mekinc (ur.), Management, izobraževanje in turizem – kreativno v spremembe, 124 - 132. Portorož: Založba Turistica, Fakulteta za turistične študije, Univerza na Primorskem.

STO 2017. Turizem v številkah 2016. Ljubljana: Slovenian tourism organization.

UNWTO 2017. Highlights, Edition 2016. Madrid: World Tourism Organization.​